novice aktivnosti fotogalerija gradiva povezave kontakt RSS kanali

Planinsko društvo Šoštanj deluje na področu zahodnega dela Šaleške doline že preko 110 let. V okviru društva delujejo mladinski, vodniški in markacijski odsek ter dve sekciji: Zlatorog in Gaberke. Društvo upravlja tudi dve obhodnici in sicer Trško pot okoli Šoštanja in Ravensko pot. Včlanjenih je okoli 300 planink in planincev, ki imajo možnost, da se udeležijo preko 20 izletov, pohodov, taborov in tur, ki jih društvo organizira vsako leto. Postanite oz. ostanite člani PD Šoštanj tudi vi! Obiščite društveno pisarno na Koroški cesti 13 (bivši vrtec Lučka) v uradnih urah, ki so vsak četrtek od 18h do 20h.

 
ZGODOVINA
AKTIVNOSTI 2019
ORGANIZIRANOST
SEKCIJE
ČLANARINA 2019
TRŠKA in RAVENSKA POT
Avtor: www.pzs.si
Iskanje
 
Novice v moj e-predal

prijava   odjava
Vreme






Novice Aktivnosti
21.05.2019 SPOT 2019: Podravci in Savinjčani državni prvaki 2019 v planinski orientaciji

Na Slovenskem planinskem orientacijskem tekmovanju (SPOT), ki so ga pod okriljem Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije organizirala planinska društva lige Smrekovec, se je pomerilo 53 najboljših ekip iz vse Slovenije. Po posameznih kategorijah so državni prvaki postali tekmovalci iz OŠ Petrovče (A) in planinskih društev Poljčane (B, C in E) in Polzela (Č in F). Najuspešnejši dijaki, študentje in odrasli člani so se uvrstili na mednarodno tekmovanje v planinski orientaciji, ki bo jeseni v Bosni in Hercegovini.

14.05.2019 Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje - SPOT 2019

Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje (SPOT) 2019 bo na območje občin Nazarje, Mozirje, Šoštanj in Velenje 18. in 19. maja 2019 privabilo okrog 200 tekmovalcev iz vse Slovenije, ki se bodo v različnih kategorijah potegovali za naslov državnih prvakov. Dvodnevno tekmovanje, na katerega so se uvrstile najboljše ekipe iz posameznih področnih lig (Gorenjsko-dolenjska, Podravska, Savinjska liga in liga Smrekovec), organizirajo Mladinska komisija PZS in planinska društva lige Smrekovec.

03.01.2019 Volilni občni zbor Planinskega društva Šoštanj

Vljudno vabljeni na volilni Občni zbor Planinskega društva Šoštanj, ki bo v petek, 1. marca 2019 ob 18. uri v Gasilskem domu Šoštanj. Dogodek bo letos še toliko bolj poseben, saj našo društvo praznuje 115 let. V ta namen bo na samem občnem zboru na ogled razstava tiskanin društva in nekaj drugih zanimivosti. Obrazci za kandidaturo so na voljo tukaj. Člani, ki ste članarino poravnali v mesecu januarju ter še niste prevzeli svoje majce, lahko to storite na Občnem zboru. V planinci in ljubitelji narave, dobrodošli! 

01.01.2019 Planinsko društvo Šoštanj vstopa v 115. leto delovanja

Planinsko društvo Šoštanj vam predstavlja seznam aktivnosti za leto 2019, ki je že 115. zapovrstjo od ustanovitve. Tako kot vsako prešjnje leto se v društvu maksimalno trudimo, da je program aktivnosti raznolik ter da vsak pozameznik, ki rad zahaja v gore, najde nekaj zase. Poleg standardnih izletov smo dodali nekaj novih, zato ste vsi vljudno vabljeni, da se jih udeležite. Prvi izlet je že v nedeljo, 6. januarja, ko se bomo podali na Šmohor in Malič.

14.11.2018 Vabilo k sodelovanju pri izdelavi društvenega koledarja PD Šoštanj za leto 2019

Drage planinke, planinci, ljubitelji narave in predvsem čudovitih gora, ki svoj prosti čas radi namenite fotografiji! Šest let bo že minilo odkar je vodniški odsek Planinskega društva Šoštanj z Vašo pomočjo izdelal svoj prvi koledar. Tudi letos ne bo drugače. Vsi, ki ste v tem letu uspeli ujeti kakšen zanimiv trenutek v Vaš objektiv Vas lepo prosim, da nam pomagate soustvariti koledar..

 

Vse novice
17.08.2019 Planinski tabor za osnovnošolce ČEZSOČA 2019

PRIJAVNICA

25.08.2019 Planinska tura Kamniška Bistrica (600m) - Kalška gora (2047m)

mestoma zahtevno brezpotje

25.08.2019 Planinski izlet Kamni�ka Bistrica (600m) - Orglice (870m)

Lahka pot

Vse aktivnosti
Fotogalerije
10.08.2019: Schwartzhorn ( 3.146 M),Jorihorn (2845 m) in Jorissen (2500 - 2700 m)

Planinci smo po nekaj letih zopet obiskali Švico tokrat njen vzhodni del - kanton Graubunden ,njegovo gorsko verigo Retijskih Alp,natanÄŤneje skupino Albula.Po celonoÄŤni voĹľnji z udobnim turistiÄŤnim buskom nas je devetnajst udeleĹľencev priÄŤakalo oblaÄŤno in deĹľevno vreme,ravno ,ko smo zapušÄŤali vozilo na parkirišÄŤu na Fluelpassu na 2.383 m je priÄŤelo opazneje deĹľevati a vendar smo se odpravili proti gori.Po kakšni uri vzpenjanja je ponehalo deĹľevati in prikazalo se je celo nekaj sonca ,da smo lahko odloĹľili deĹľno opremo.Nadaljevali smo s potjo proti sedlu,kjer se je pojail veter in ponovno je priÄŤelo rahlo deĹľevati.Vztrajali smo do vrha po ÄŤrni mokri skalni podlagi iz amfibolita.Na vrhu smo se klub vetru ,deĹľju in megli ,ki je prepreÄŤevala kakeršen koli razgled v veselem vzdušju skupinsko fotografirali ,saj jih  je nekaj med nami bilo prviÄŤ nad tremi tisoÄŤaki nato pa smo previdno po spolzkem, mokrem  terenu zapustili vrh toplejšemu vremenu naproti,saj je Ĺľe pred sedlom nehalo deĹľevati.Ustavili smo se pri jezercu in poÄŤili ter pomalicali ter nadaljevali proti našemu izhodišÄŤu ,kjer smo Ĺľeleli ujeti lokalni avtobus za voĹľnjo vse do Davosa.Ugodni , rumeni lokalni avtobus nas je pripeljal vse do centra znanega zimsko - športnega središÄŤa ,kjer smo prenoÄŤili v prijetnem starejšem hotelu,kjer smo prejeli tudi kartico ugodnosti v njihovi ponudbi.Na sonÄŤnih hotelskih balkonih smo posušili premoÄŤeno opremo,si ogledali ponudbo mesta in odšli vanj na veÄŤerjo.DeĹľela ÄŤokolade ,ur in vojaških noĹľev je še vedno posebna in neprijazna našim Ĺľepom.Je pa tukaj ugodna mikroklima ,zdravilišÄŤa in vsako letno gospodarsko sreÄŤanje najpomembnejših drĹľavnikov...Po deĹľevni noÄŤi smo se prebudili v lepo jutro. Po dobrem zajterku zapustili hotel peš ter se odpravili na vÄŤerajšnje izhodišÄŤe po poti,ki smo jo vÄŤeraj opazovali med voĹľnjo z lokalnim avtobusom proti mestu.S hojo po travnikih in gozdiÄŤkih med in nad slapovi smo toÄŤno opoldne prišli do našega vsakodnevnega izhodišÄŤa na Fluelpassuter in nadaljevali po predhodno zaÄŤrtani poti.Hitrejši in bolje pripravljeni ÄŤlani ekipe so pohiteli proti Jorihornu 2845m visoko ,ostali pa smo nadaljevali preko sedla proti Jorissenu ,dolini posejani z ledeniškimi jezerci na višini med 2500- 2700 m.Narava tukaj je res pravljiÄŤna in ko nas je dohitela skupina z vrha smo skupaj nadaljevali do našega buska ,ki nas je Ĺľe dolgo ÄŤakal na dogovorjenem mestu.Pripravili smo se za celonoÄŤno voĹľnjo proti domu in veÄŤina je celo hitro zaspala ter verjetno pozabila na veliko hoje prejšnjih dveh dni.

 
20.07.2019: Škednjovec.Veliki in Mali Draški vrh ter Viševnik

Škednjovec je mogoÄŤna gora, ki po MiheliÄŤu spada med najlepše, a tudi najteĹľje dostopne vrhove na obmoÄŤju FuĹľinskih planin. Na vse strani namreÄŤ pada s strmimi stenami in ostrimi, naĹľaganimi grebeni.

Drugi najvišji vrh v grebenu bohinjskih Stogov do Vrha Hribaric, ki sega od planine Krstenice proti Hribaricam. Ko stopimo predenj, nam je takoj jasno, da je spoštovanja vredna gora, ki po razdrtem grebenu na vrh ne pusti vsakogar.

 

Drzna ostrica v osrÄŤju Bohinjskih gora med Debelim vrhom in Mišeljskim Koncem uĹľiva med planinci na lestvici teĹľavnosti zelo visoko mesto. Vzpon na Škednjovec (2309 m) je vsekakor prestiĹľna tura, ki zanesljivo navduši vsakega ljubitelja naših gora.

Veliko planinskega cvetja, ki se bohoti v osupljivem razkošju na celotnem obmoÄŤju gore. Tu vlada popolna tišina, obÄŤasno le ĹľviĹľgi gamsov in svizcev zmotijo tiho govorico macesnov z rušjem niĹľje in vzhodno pod goro, ki se odzovejo na moÄŤ vetra.

 

Sive stene vrhov kljub prijazni in pisani okolici daje popotniku obÄŤutek, da se nahaja v svetu, kjer je potrebno paziti in se prilagoditi danim pogojem, kajti v neugodnih vremenskih razmerah v tem obmoÄŤju nimamo kaj iskati.

 

 
25.06.2019: Ravenska pot

Letos Ĺľe petnajstiÄŤ zapored izveden pohod po Ravenski poti ob dnevu drĹľavnosti.

Ravenska pot

Na zemljevidu Slovenije je kar osem naselij z imenom Gradišďż˝e in Pristava,le za odtenek manj pogostna krajevna imena pa so Brezje,Dolenja vas,Potok in Ravne.Med sedmimi Ravnami,ki so raztresene od Slovenj Gradca do Vipavske doline,imajo daleďż˝ najveďż˝ prebivalcev-blizu 1.100-Ravne pri Šoštanju.Zanje in za pohodnike iz drugih krajev sta Planinsko društvo Šoštanj in Športno društvo Ravne uredili kroďż˝no Ravensko pot ,ki jo lahko prehodimo v štirih urah.Pot je odliďż˝no oznaďż˝ena ,na njej pa so tudi štiri kontrolne toďż˝ke z ďż˝igi,ki jih odtisnemo na poseben kartonďż˝ek.

 


Ravenska pot se priďż˝ne pri rekreacijsko -kulturnim centrom (REKS ) v Spodnjih Ravnah,kjer je na lesenem kozolďż˝ku vpisna knjiga ,ob njej pa najdemo tudi kartonďż˝ek za ďż˝ige.Oznaďż˝ena pot se za stavbo pridruďż˝i kolovozu,ki se skozi gozd vzpne do skupine hiš. Poslej hodimo veďż˝inoma po cesti,ob kateri so hiše,sadno drevje in travniki. Le tam,kjer se nam gozd pribliďż˝a z obeh strani,za njim pa je na desni samotmo drevo ,zavijemo za krajši ďż˝as na vzporedno pešpot.Ko prispemo do konca asfaltne ceste,nadaljujemo po kolovozu,s katerega ďż˝ez nekaj nekaj minut zagledamo ruševine gradu Forhtenek.Na mogoďż˝no drevo,kjer je skrinjica z drugim kontrolnim ďż˝igom ,je pritrjen list  z orisom grajske zgodovine.Grad so verjetno postavili ob koncu 13.stoletja ,leta 1635 pa so ga moďż˝no poškodovali kmeďż˝ki uporniki,ker ga niso obnavljali je bil ďż˝e ob koncu 17. stoletja v ruševinah.Na njihov vrh se lahko povzpnemo po strmi stezi ,vendar pri tem ne smemo preveďż˝ siliti k prepadnemu robu.

 

 

 Nadaljevanje do Vrholanovega vrha ( 710m) je povsem drugaďż˝no od dosedanje poti saj hodimo po senďż˝ni strani gozdnatnega hribovja nad potokom Velunja.Po slabe pol ure hoje se široka gozdna pot vzpne na sleme.Prikaďż˝e se samotna domaďż˝ija ,tik nad njo pa je ďż˝e vrh z naslednjim ďż˝igom RAVENSKE POTI.Z Vrholanovega vrha je lep razgled proti jugu,kjer je na najbliďż˝nji vzpetini podruďż˝niďż˝na cerkev Svetega Duha.Zadaj kipijo v nebo dimniki in hladilni stolpi šoštanjske termoelektrarne,levo od njih je Gora Oljka,povsem v ozadju pa še Posavsko hribovje.Z vrha se po mehki stezi spustimo do ceste,ki pa jo ďż˝e ďż˝ez nekaj deset metrov zapustimo in se vzpnemo na Podvelanški vrh (692m).Z njega nadaljujemo po grebenu proti zahodu.Pot se prevesi navzdol in poďż˝asi spusti do gozdne ceste.Pri lovski preďż˝i zavijemo s ceste na kolovozno pot ,ki se ob njivi prevali v gozd.Kmalu preďż˝kamo še en travnik z lovsko preďż˝o,potem pa se vzpnemo do kmetije Abidnik (700m),kjer odtisnemo še zadnji ďż˝ig.Pod kmetijo je lepo zidano znamenje,mimo katerega odhitimo v dolino.ďż˝e na prvem ovinku pod kmetijo se Ravenska pot loďż˝i od makadamske ceste ter ďż˝ez pašnik in gozd spusti do naslednje domaďż˝ije.Pri njej se pridruďż˝i asfaltni cesti,ki vijuga med njivami ,travniki in drevjem.Kaďż˝ipoti nas kasneje dvakrat preďż˝enejo z nje -prviďż˝ na stransko pot ,drugiďż˝ na kolovoz ,ki se potegne pod samotno kmetijo.Tam se svet odpre in za nami se razgrne griďż˝evje,po katerem smo hodili v minulih urah.ďż˝ez nekaj minut se še zadnjiďż˝ pridruďż˝imo cesti,se spustimo v dolino in vrnemo do izhodišďż˝a (do REKS-a )

 
Vse galerije
Gradiva Spletne povezave

Vsa gradiva

Vse povezave
V sodelovanju s Portalom sostanj.info