novice aktivnosti fotogalerija gradiva povezave kontakt RSS kanali

Planinsko društvo Šoštanj deluje na področu zahodnega dela Šaleške doline že preko 110 let. V okviru društva delujejo mladinski, vodniški in markacijski odsek ter tri sekcije: ZlatorogGaberke in TPP. Društvo upravlja tudi dve obhodnici in sicer Trško pot okoli Šoštanja in Ravensko pot. Včlanjenih je okoli 300 planink in planincev, ki imajo možnost, da se udeležijo preko 20 izletov, pohodov, taborov in tur, ki jih društvo organizira vsako leto. Postanite oz. ostanite člani PD Šoštanj tudi vi! Obiščite društveno pisarno na Koroški cesti 13 (bivši vrtec Lučka) v uradnih urah, ki so vsak četrtek od 18h do 20h.

 
ZGODOVINA
AKTIVNOSTI 2017
ORGANIZIRANOST
SEKCIJE
ČLANARINA
TRŠKA in RAVENSKA POT
Avtor: www.pzs.si
Iskanje
 
Novice v moj e-predal

prijava   odjava
Vreme







Novice Aktivnosti
23.12.2016 SREČNO 2017!

pd-sostanj-cestitka-december-2016-01_1

02.12.2016 Vabljeni na razstavo fotografske skupine PD Tolmin & predstavitev projekcije fotografij

V petek 2.12.2016 ob 19. uri Vabljeni na 1. planinski večer v sezoni 2016/2017 v društvene prostore v Vili Lučka, Koroška cesta 13, v Šoštanju. V goste prihaja fotografska skupina Planinskega društva Tolmin. Na ogled nam bo postavila njihovo 6. pregledno razstavo. Član njihove fotografske skupine Milko Lesjak pa nam bo pred otvoritvijo razstave v Šoštanju predstavil tudi svojo projekcijo fotografij "Tolminska na sončni strani Alp"

24.11.2016 Zadnji poziv za oddajo fotografij za Planinski koledar 2017

Drage planinke, planinci, ljubitelji narave in predvsem čudovitih gora, ki svoj prosti čas radi namenite fotografiji. Že četrto leto zapored bo Vodniški odsek Planinskega društva Šoštanj z Vašo pomočjo izdelal koledar za leto 2017. Vsi, ki ste v tem letu uspeli ujeti kakšen zanimiv trenutek v Vaš objektiv Vas lepo prosimo, da nam pomagate soustvariti koledar.

22.08.2016 Planinski tabor za odrasle - BAVARSKA 2016


16.05.2016 Osnovnošolska ekipa PD Šoštanj odlična druga na SPOT 2016

Na Slovenskem planinskem orientacijskem tekmovanju, ki je potekalo 14. in 15.5., je osnovnošolska ekipa PD Šoštanj v močni konkurenci 14 najboljših slovenskih ekip v kategoriji A dosegla odlično 2. mesto! Za ekipo PD Šoštanj so tekmovali: Blaž Pusovnik, Jan Novak, Boštjan Reberšak, Aljaž Rogelšek in Tilen Rotovnik, vsi učenci 6. razredov OŠ KDK Šoštanj.

Vse novice
21.01.2017 Pohod ˝Zdravju naproti˝na Goro Oljko (733 m)

Vabimo vas na 36. zimski pohod "Zdravju naproti". Prijeten vzpon na najvišji vrh Ložniškega gričevja in prijeten razglednik.

26.01.2017 Planinski večer

12.02.2017 Po Šilijevih vlakah na Smrekovec

Tradicionalni zimski pohod na Smrekovec je organiziran v spomin na našega člana in vodnika Milana Pogorelčnika po gozdnih poteh, ki jih je imel on najraje. Pohod je organiziran v soorganizaciji PD Velenje - sekcija Topolšica in PD Šoštanj.

Vse aktivnosti
Fotogalerije
14.01.2017: Pohod Rogla - Osankarica

Tudi letos smo se planinci udeležili že osemintridesetega jubilejnega pohoda v spomin na Pohorski bataljon in njegovo zadnjo bitko med drugo svetovno vojno.Pohod poteka na relaciji med Roglo - Kočo na Pesku in preko Osankarice do vasi Kot nad Oplotnico.Dan pred pohodom je zapadlo nekaj novega snega,kar je ob poti ustvarilo pravo zimsko pravljico kljub že tako dobremu razpoloženju.Ob kar prijetni zunanji temperaturi primerni letnemu času,v brezveterju in precej sončnih žarkih je pot hitro minila v gaženju novega, mehkega, suhega snega skozi pohorske gozdove.Vsakoletni udeleženci se med sabo že kar dobro poznamo in med znanci čas hitro mine.Ob koncu pohoda smo se vsi zopet zbrali v športni dvorani Zreče,kjer smo ob primerni postrežbi Term Zreče in živi glasbi skupine Toti Štajerci poskusili srečo na srečolovu.Žal je med udeleženci vedno manj mladine zato upam ,da jih spodaj priložena FOTOGALERIJA vsaj nekaj navduši za pohod prihodnje leto v lepo ohranjeni naravi pohorskih gozdov.

 

FOTOGALERIJA

 

 
26.12.2016: Pohod Topolšica-Lomek-Sleme

Tradicionalni pohod PD Šoštanj na državni praznik Dan samostojnosti in enotnosti je letos potekal že devetič zapored.Zbrali smo se kot vedno ob osmi uri zjutraj pred starim bazenom v Topolšici in od tam po kratki uvodni predstavitvi poteka pohoda mimo bolnišnice pričeli z vzponom na Lom.Po kratkem strmem delu čez gozd smo prišli do Adama,kjer se gozd odpre in v pasu se po celotnem pobočju vijejo posamezne domačije.Mimo hiš smo se povzpeli na kolovoz,ki pripelje na vrh planote Lom.Pot kasneje deloma seka ovinke kolovoza in je ves čas speljana zelo lagodno ,tako,da vzpon do zapuščene Dražnikove domačije,kjer je prvi daljši postanek hitro mine.Od Dražnika nas pot naprej vodi po kolovozu mimo vikendov do Vodovnika od koder se povzpnemo še do Aravsa,domačije ,ki leži tik pod samim vrhom Loma-Lomek (883m nmv).Od Aravsa se spustimo po travniku in nato skozi gozd do Banka.Od tu po novo asfaltirani cesti kmalu prispemo do Žlebnika.Vseh triinštirideset današnjih udeležencev in psička Tara posedemo in se posončimo pred domačijo na toplem soncu in poskusimo domači jabolčnik - toukec.Okrepčani nadaljujemo pot - vzpon mimo Orla do doma na Slemenu.V koči sledi daljši postanek ,ki ob dobri enolončnici in žlahtni kapljici,saj smo sredi praznikov ,kar prehitro mine.Vesela družba jo nato peš mahne proti dolini v smeri Zavodenj,kjer nas na parkirišču v bližini Kavčnikove domačije pričaka avtobus in nas varno popelje do doline in naših domov.Med vožnjo proti domu preko štirideset udeležencev pohodaz aplavzom nagradi organizatorja izleta za izpeljavo pohoda.Medsebojno si zaželimo obilo zdravja in srečnih ter varnih poti v prihodnje in se tako vsaj za letos poslovimo.  

 

 

Domačija Žlebnik ,kjer se vedno ustavimo med našim pohodom je še najbolj znana kot kraj prezgodnje smrti mladega partizanskega pesnika Karla Destovnika - Kajuha ,domačina iz bližnjega Šoštanja.Pesniti je pričel v obdobju pred 2.svetovno vojno,svoje prve pesmi je začel objavljati v glasilu Slovenska mladina in kmalu postal njen prvi pesnik.Tako je v tem glasilu objavil nekaj svojih najboljših predvojnih pesmi s socialno,politično-aktualno in ljubezensko tematiko.Avgusta 1943 je Kajuh iz Ljubljane odšel k slovenskim partizanom,kjer je postal vodja kulturniške skupine XIV. udarne divizije NOV in PO.Divizija je 6. januarja 1944 odšla iz Bele krajine prek Hrvaške na Štajersko ,kamor je prišla 6.februarja.Tu jo je dočakala težka nemška ofenziva na Paškem Kozjaku in ostra zima.Kulturniška skupina ,ki je 21. in 22. februarja izgubila kiparja Belača in skladatelja Marolta-Špika,avtorja pesmi XIV. divizije na Kajuhovo besedilo,se je namestila pri Žlebniku.Zvečer je hišo iznenada napadla nemška patrulja. Kajuh je bil ob prvih strelih mrtev.Kajuhu so 21.julija 1953 posmrtno podelili red narodnega heroja.

Andrejev dom na Slemenu,1086m nmv. stoji na prisojni jasi na sv.strani vrha Sleme (1167m),na slemenu med Uršljo goro in Smrekovcem ter v bližini prelaza Spodnje Sleme (1081m).Sodi v naselje Šentvid pri Zavodnju.Leta 1952 so ga postavili šoštanjski planinci in delavci Tovarne usnja Šoštanj.Poimenovali so ga po Andreju Stegnarju (1906-1981),prvoborcuNOV,dolgoletnemu predsedniku PD Šoštanj,pobudniku graditve doma in direktorju tovarne.Dom je bil do leta 1991,ko ga je prevzel dolgoletni zakupnik Milan Kretič,v lasti Tovarne usnja Šoštanj.Od doma je razgled le proti vzhodu in jugu.Proti vzhodu in jugovzhodu vidimo hribovje proti Šaleški dolini in dimnike šoštanjske termoelektrarne pa tudi Goro Oljko,Spodnjo Savinjsko dolino do Celja,Posavsko hribovje z Mrzlico in Kumom,proti jugu pa v bližini Sv. Križ nad Belimi Vodami in Golte.Do Andrejevega doma lahko pridemo tudi iz Šoštanja čez Zavodnje ( 4 ure) in iz Topolšice čez Lom (2 uri in 15min).Lahko tudi po regionalni asfaltirani cesti iz Šoštanja je 18km,iz Črne na Koroškem pa 12km.

 

 

SREČEN ,VAREN IN USPEŠEN KORAK VSEM V LETU  2 0 1 7  !

 

FOTOGALERIJA

 
20.11.2016: Donačka gora

Donačka gora je vrh visok 884m,ki se nahaja severno od Rogatca.Z zahodnega vrha na katerem je postavljen visok kamnit križ se lepo vidi Boč z okolico ,ob lepem vremenu pa pogled seže vse od osrednjih Kamniško - Savinjskih Alp do Pohorja. Na zahodnem vrhu je tudi vpisna skrinjica in slovenska zastava.Donačka gora ima dva med seboj skoraj enako visoka vrhova,zahodnega in vzhodnega,ki je mnogo bolj skalnat in je nanj speljana zavarovana planinska pot z nekaj jeklenice tik pod vrhom za varnejši dostop.Načrtovana pot je v jesenskem času zaradi lepo obarvanih krošenj dreves in narave zelo prijetna.Od cerkve svetega Jurija,ko smo izstopili iz avtobusa in pot peš nadaljevali po cesti ,kasneje po kolovozu in travni poti,čez grmičevje mimo osamljenih kmetij,po gozdni poti proti cilju.Razdelili smo se v dve skupini,tako ,da je ena odšla takoj proti zahodnemu vrhu,drugi pa smo najprej osvojili vzhodni vrh in nato preko grebena odšli na kakšnih dvajset minut oddaljeni zahodni vrh ,kjer smo se pridružili naši prvi skupini.Pot proti vzhodnemu vrhu je zelo strma ,zaradi nedavnega deževja zelo razmočena in blatna je pa zadnjih nekaj metrov pod vrhom lepo zavarovana z jeklenico.Na samem vzhodnem vrhu je zelo malo prostora se je pa dobro videlo proti sosednjemu Boču in okoliškim krajem.Po ogledu obeh vrhov smo se skupaj spustili proti Rudijevemu domu,kjer smo si privoščili daljši počitek in se dobro okrepčali.Sledil je spust po pravem pragozdu z vsemi njegovimi značilnostmi ob poti,tako ,da je ta krožna pot nazaj do vasi svetega Jurija hitro minila.Kljub zelo deževnim dnevom v preteklih dneh smo preživeli lep dan v naravi ,nekaj blata na poti nas ni odvrnilo od našega cilja in hoje po najstarejši,prvi nadelani poti v Sloveniji.Spominska plošča na skali ob poti nas je spomnila na Dr. Ernesta Froelicha ,ki je daljnega leta 1853 nadelal prvo pot na Donačko goro namenjeno predvsem gostom iz bližnje Rogaške Slatine,da so lahko zanesljivo in varno krepili svoja telesa v neokrnjeni naravi in spoznavali njene lepote in življenje domačinov ob njej.Donačka gora je s svojimi zanimivostmi vredna ogleda v vseh letnih časih in nas vedno znova preseneča s svojo drugačnostjo in enkratnostjo.

FOTOGALERIJA

 
Vse galerije
Gradiva Spletne povezave

Vsa gradiva

Vse povezave
V sodelovanju s Portalom sostanj.info