novice aktivnosti fotogalerija gradiva povezave kontakt RSS kanali

Planinsko društvo Šoštanj deluje na področu zahodnega dela Šaleške doline že preko 110 let. V okviru društva delujejo mladinski, vodniški in markacijski odsek ter tri sekcije: ZlatorogGaberke in TPP. Društvo upravlja tudi dve obhodnici in sicer Trško pot okoli Šoštanja in Ravensko pot. Včlanjenih je okoli 300 planink in planincev, ki imajo možnost, da se udeležijo preko 20 izletov, pohodov, taborov in tur, ki jih društvo organizira vsako leto. Postanite oz. ostanite člani PD Šoštanj tudi vi! Obiščite društveno pisarno na Koroški cesti 13 (bivši vrtec Lučka) v uradnih urah, ki so vsak četrtek od 18h do 20h.

 
ZGODOVINA
AKTIVNOSTI 2016
ORGANIZIRANOST
SEKCIJE
ČLANARINA
TRŠKA in RAVENSKA POT
Avtor: www.pzs.si
Iskanje
 
Novice v moj e-predal

prijava   odjava
Vreme







Novice Aktivnosti
22.08.2016 Planinski tabor za odrasle - BAVARSKA 2016

Letošnji planinski tabor se hitro približuje zato Vas ponovno vabimo, da primislite o udeležbi.

Zaradi rezervacij je skrajni datum za prijavo ta torek 28.6.2016. Na voljo so še tri prosta mesta.

16.05.2016 Osnovnošolska ekipa PD Šoštanj odlična druga na SPOT 2016

Na Slovenskem planinskem orientacijskem tekmovanju, ki je potekalo 14. in 15.5., je osnovnošolska ekipa PD Šoštanj v močni konkurenci 14 najboljših slovenskih ekip v kategoriji A dosegla odlično 2. mesto! Za ekipo PD Šoštanj so tekmovali: Blaž Pusovnik, Jan Novak, Boštjan Reberšak, Aljaž Rogelšek in Tilen Rotovnik, vsi učenci 6. razredov OŠ KDK Šoštanj.

23.03.2016 Planinski večer: 2.640km dolg pohod od Monte Carla do Trsta

PD Šoštanj vas vabi na predavanje "VIA ALPINA - direct" Igorja Gruberja, ki je v lanskem poletju uspel uresničiti svoje sanje in prehodil Rdečo pot Via Alpina od Monte Carla do Trsta. Ta pohod ga je popeljal preko celotnih Alp in osmih držav. V 107 dneh je prehodil 2.640 km in se povzpel za 140 km. Na poti ga je spremljal 14 kg nahrbtnik in 5 parov čevljev. Posnetih pa je bilo preko 12.000  fotografij. Pohod je preko socialnih omrežij redno spremljalo več kot 10.000 ljudi.

18.03.2016 Otvoritev novih prostorov PD Šoštanj

V petek, 18. marca 2016, je v večernih urah na Koroški cesti 13 (bivši vrtec Lučka) potekala otvoritev novih prostorov Planinskega društva Šoštanj, ki zajemajo društveno pisarno v prvem nadstropju ter skladišče v kletnih prostorih, društvo pa ima možnost souporabe sejne sobe in predavalnice. V sklopu otvoritve je bilo izvedeno tudi predavanje članice društva Vladimire Lepko o narodnih parkih severne Amerike. Otvoritve se je udeležilo preko 50 članov društva.

29.12.2015 Čestitka 2016

Vse novice
30.06.2016 10. družinski planinski tabor

Sekcija Zlatorog Planinskega društva Šoštanj vabi na 10. družinski planinski tabor, ki bo potekal na Koči na planini Razor nad Tolminom.  

09.07.2016 Skupna akcija - Varno v gore

Na pobudo planinskih vodnikov iz planinskih društev Šaleške doline smo v letu 2002, ki je bilo proglašeno s strani združenih narodov za mednarodno leto gora, prvič organizirali skupno akcijo Šaleških planinskih društev z namenom da spodbudimo organizirano zahajanje v gore skupaj s planinskimi vodniki in tako dodamo kanček k zmajnšanju onesnaževanja, ki ga povzročimo s osebnimi vozili v gorskem svetu in tudi opozorimo udeležence na varno hojo v gorah.

Pred vami je tako sedaj že 15. izdaja akcije. Vodniki upamo, da se vidimo v čim večjem številu.

23.07.2016 Ziljske Alpe (Avstrija)

Ziljske Alpe so gorstvo v severnih apneniških Alpah na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem. Ziljske Alpe se nahajajo med dolinama reke Drave na severu in Zilje na jugu, med Beljakom na vzhodu in Lienzom na zahodu. V vzhodnem delu med obema dolinama se nahaja najvišje ležeče jezero na Koroškem, dobrih deset kilometrov dolgo razpotegnjeno Belo jezero (Weissensee). Po gorstvu poteka približno 150 km dolga planinska pot, imenovana Gailtaler Höhenweg.

Vse aktivnosti
Fotogalerije
25.06.2016: Ravenska pot

Na zemljevidu Slovenije je kar osem naselij z imenom Gradišče in Pristava,le za odtenek manj pogostna krajevna imena pa so Brezje,Dolenja vas,Potok in Ravne.Med sedmimi Ravnami,ki so raztresene od Slovenj Gradca do Vipavske doline,imajo daleč največ prebivalcev-blizu 1.100-Ravne pri Šoštanju.Zanje in za pohodnike iz drugih krajev sta Planinsko društvo Šoštanj in Športno društvo Ravne uredili krožno Ravensko pot ,ki jo lahko prehodimo v štirih urah.Pot je odlično označena ,na njej pa so tudi štiri kontrolne točke z žigi,ki jih odtisnemo na poseben kartonček.

Ravenska pot se prične pri rekreacijsko -kulturnim centrom (REKS ) v Spodnjih Ravnah,kjer je na lesenem kozolčku vpisna knjiga ,ob njej pa najdemo tudi kartonček za žige.Označena pot se za stavbo pridruži kolovozu,ki se skozi gozd vzpne do skupine hiš. Poslej hodimo večinoma po cesti,ob kateri so hiše,sadno drevje in travniki. Le tam,kjer se nam gozd približa z obeh strani,za njim pa je na desni samotmo drevo ,zavijemo za krajši čas na vzporedno pešpot.Ko prispemo do konca asfaltne ceste,nadaljujemo po kolovozu,s katerega čez nekaj nekaj minut zagledamo ruševine gradu Forhtenek.Na mogočno drevo,kjer je skrinjica z drugim kontrolnim žigom ,je pritrjen list  z orisom grajske zgodovine.Grad so verjetno postavili ob koncu 13.stoletja ,leta 1635 pa so ga močno poškodovali kmečki uporniki,ker ga niso obnavljali je bil že ob koncu 17. stoletja v ruševinah.Na njihov vrh se lahko povzpnemo po strmi stezi ,vendar pri tem ne smemo preveč siliti k prepadnemu robu.

Nadaljevanje do Vrholanovega vrha ( 710m) je povsem drugačno od dosedanje poti saj hodimo po senčni strani gozdnatnega hribovja nad potokom Velunja.Po slabe pol ure hoje se široka gozdna pot vzpne na sleme.Prikaže se samotna domačija ,tik nad njo pa je že vrh z naslednjim žigom RAVENSKE POTI.Z Vrholanovega vrha je lep razgled proti jugu,kjer je na najbližnji vzpetini podružnična cerkev Svetega Duha.Zadaj kipijo v nebo dimniki in hladilni stolpi šoštanjske termoelektrarne,levo od njih je Gora Oljka,povsem v ozadju pa še Posavsko hribovje.Z vrha se po mehki stezi spustimo do ceste,ki pa jo že čez nekaj deset metrov zapustimo in se vzpnemo na Podvelanški vrh (692m).Z njega nadaljujemo po grebenu proti zahodu.Pot se prevesi navzdol in počasi spusti do gozdne ceste.Pri lovski preži zavijemo s ceste na kolovozno pot ,ki se ob njivi prevali v gozd.Kmalu prečkamo še en travnik z lovsko prežo,potem pa se vzpnemo do kmetije Abidnik (700m),kjer odtisnemo še zadnji žig.Pod kmetijo je lepo zidano znamenje,mimo katerega odhitimo v dolino.Že na prvem ovinku pod kmetijo se Ravenska pot loči od makadamske ceste ter čez pašnik in gozd spusti do naslednje domačije.Pri njej se pridruži asfaltni cesti,ki vijuga med njivami ,travniki in drevjem.Kažipoti nas kasneje dvakrat preženejo z nje -prvič na stransko pot ,drugič na kolovoz ,ki se potegne pod samotno kmetijo.Tam se svet odpre in za nami se razgrne gričevje,po katerem smo hodili v minulih urah.Čez nekaj minut se še zadnjič pridružimo cesti,se spustimo v dolino in vrnemo do izhodišča (do REKS-a ).

 
18.06.2016: Dan slovenskih planinskih doživetij 2016 - Mozirska koča na Golteh

Letošnji dan planinskih doživetij je potekal v lepem vremenu na nam bližnjih Golteh.Osrednji prireditveni prostor ob kapelici na travniku med smučiščem Morava in Mozirsko kočo je ponujal veliko zanimivih aktivnosti za mlade in nekoliko manj mlade udeležence - planince in ljubitelje narave.Planinski pohodi po bližnji in daljni okolici,turno-kolesarski izlet,orientacijski pohod,plezanje po umetni steni,vesela planinska šola,prihod praporščakov planinskih društev,prikazna vaja gorskega reševanja s pomočjo helikopterja ,nastop planinskih pevskih zborov,nastop mladih harmonikarjev in planinska zabava z živo glasbo ansambla Šepet...

Planinska skupina našega društva je po začetnih težavah s prevozi na izhodišče poti v Florijanu ( dom KS ) nadaljevala pot proti Mostnarju in nato dalje proti Lepi njivi.Pot je speljana deloma po cesti ,kolovozih in seveda tudi po gozdnih poteh.Pot je pregledno markirana za to pa skrbi naše PD  (planinska pot Florjan pri Šoštanju - Šmihel nad Mozirjem- cca dve uri zmerne hoje.)Po zasluženem počitku in jutranji kavici smo pot nadaljevali proti Mozirski planini.Pot je lepa in nezahtevna ,vodila nas je mimo lepo urejenih kmetij ,žal pa je nekaj tudi zapuščenih in še čakajo na boljše čase.Po slabih dveh uricah zmerne hoje smo prispeli do Mozirske koče na Golteh na višini 1356m nmv. Koča je stalno odprta in stoji na južnem pobočju Boskovca,najvišjega vrha Golt ali Mozirskih planin.Prvo kočo je zgradila Savinjska podružnica SPD in jo odprla 5.oktobra 1896,povečali in preuredili pa so jo leta 1920.Leta 1933 so Mozirski planinci zgradili še eno kočo vse koče pa je okupator požgal avgusta 1942.Celjski planinci so leta 1946 zgradili novo kočo,ki pa je v obširnem gozdnem požaru julija 1950 pogorela,kočo so obnovili in jo odprli septembra 1951.Leta 1973 je PD Celje kočo prodalo Izletniku Celje,leta 1984 pa je kočo prevzelo PD Mozirje in jo temeljito obnovilo in posodobilo in zanjo skrbi še danes in jo leta 2011 še zadnjič temeljito obnovilo tako, da je pripravljena na svoj 120 rojstni dan kljub svoji burni zgodovini. Od koče je lep razgled  na Gornjo Savinjsko dolino z Mozirjem in Nazarjami,Goro Oljko,Celjsko kotlino,Dobrovlje in Menino planino,proti zahodu vidimo Lepenatko ,VelikiRogatec  in Savinjske alpe z Ojstrico,z bližnjega roba vzhodno od koče pa Šaleško dolino ter Paški Kozjak in Pohorje v ozadju.Z Boskovca 1588m nmv pa vidimo tudi Raduho, Peco,Travnik,Komen,Smrekovec in Uršljo goro.

 
21.05.2016: Lepenatka in Veliki Rogatec

Lepenatka je travnat vrh ,ki se nahaja južno od 1557m visokega Velikega Rogatca .Z vrha,ki ima vpisno knjižico in žig se nam odpre lep razgled na že omenjeni Rogatec ,Golte,Menino planino,Kranjsko reber ter proti osrednjim Kamniško -Savinjskim Alpam ,kjer najlepše vidimo Planjavo in Ojstrico.Naša skupina je svojo pot pričela na vrhu cestnega prelaza Črnivec na višini 902m pri znanem gostišču enakega imena.Hodili smo v smeri Kašne planine in z vsakim pridobljenim višinskim metrom postajali boljše volje saj smo svoje vsakodnevne skrbi puščali v dolini za sabo.Prav kmalu smo osvojili vrh Kašne planine imenovane tudi Kranjska reber z vpisno knjižico in štempljem .Po kratkem počitku in prigrizku ter ogledu okolice - najbolj pritegnejo bližnje Kamniško-Savinjske Alpe še vedno precej pod debelo snežno odejo,  zazrli smo se tudi proti nam bližnji Lepenatki -našemu naslednjemu cilju in pohiteli proti njej.Ob poti smo srečevali živino ,ki se je že pridno pasla na sveži travi in pridobivala na teži in kondiciji.Proti vrhu Lepenatke je vedno več gorskega cvetja in zelišč ,kar je posebej veselilo naše ženske predstavnice v pohodniški skupini.Sam vrh Lepenatke je travnat in zelo prostran z lepimi razgledi po okoliških gorah in dolinah saj je bilo vreme kot naročeno za opazovanje okolice.Po skupinski fotografiji smo se odpravili proti bivaku na Kalu 1285m nmv od koder sledi strm vzpon proti Rogatcu.Po namestitvi zaščitnih čelad smo se podali pazljivo zaradi krušečega kamenja in ozke poti z malo varovali proti vršnemu grebenu našega najvišjega dnevnega cilja.Na področju Velikega Rogatca je pred tremi leti v mesecu avgustu divjal velik gozdni požar ,ki je bil ukročen šele po več dneh s pomočjo tudi helikopterskega gašenja in posledice požara in njegova razsežnost so še vedno vidni.  Na vrhu Velikega Rogatca 1557m nmv nas je pričakal leseni križ z zvončkom želja ,ter dva krožeča jadralna padalca nad njim ,ki sta spretno izkoriščala ugodne termične razmere okoli bližnjih vrhov.Po počitku ,okrepitvi ,zadnji skupinski fotografiji tega dne je sledil pazljiv spust v smeri Luč ,kjer smo bili dogovorjeni za prevoz.Lepo smo izkoristili sončno soboto ,škoda le, da nas ni bilo več in se varno in srečno vrnili domov.

 
Vse galerije
Gradiva Spletne povezave

Vsa gradiva

Vse povezave
V sodelovanju s Portalom sostanj.info