novice aktivnosti fotogalerija gradiva povezave kontakt RSS kanali

Planinsko društvo Šoštanj deluje na področu zahodnega dela Šaleške doline že preko 110 let. V okviru društva delujejo mladinski, vodniški in markacijski odsek ter tri sekcije: ZlatorogGaberke in TPP. Društvo upravlja tudi dve obhodnici in sicer Trško pot okoli Šoštanja in Ravensko pot. Včlanjenih je okoli 300 planink in planincev, ki imajo možnost, da se udeležijo preko 20 izletov, pohodov, taborov in tur, ki jih društvo organizira vsako leto. Postanite oz. ostanite člani PD Šoštanj tudi vi! Obiščite društveno pisarno na Koroški cesti 13 (bivši vrtec Lučka) v uradnih urah, ki so vsak četrtek od 18h do 20h.

 
ZGODOVINA
AKTIVNOSTI 2016
ORGANIZIRANOST
SEKCIJE
ČLANARINA
TRŠKA in RAVENSKA POT
Avtor: www.pzs.si
Iskanje
 
Novice v moj e-predal

prijava   odjava
Vreme







Novice Aktivnosti
22.08.2016 Planinski tabor za odrasle - BAVARSKA 2016

Letošnji planinski tabor se hitro približuje zato Vas ponovno vabimo, da primislite o udeležbi.

Zaradi rezervacij je skrajni datum za prijavo ta torek 28.6.2016. Na voljo so še tri prosta mesta.

16.05.2016 Osnovnošolska ekipa PD Šoštanj odlična druga na SPOT 2016

Na Slovenskem planinskem orientacijskem tekmovanju, ki je potekalo 14. in 15.5., je osnovnošolska ekipa PD Šoštanj v močni konkurenci 14 najboljših slovenskih ekip v kategoriji A dosegla odlično 2. mesto! Za ekipo PD Šoštanj so tekmovali: Blaž Pusovnik, Jan Novak, Boštjan Reberšak, Aljaž Rogelšek in Tilen Rotovnik, vsi učenci 6. razredov OŠ KDK Šoštanj.

23.03.2016 Planinski večer: 2.640km dolg pohod od Monte Carla do Trsta

PD Šoštanj vas vabi na predavanje "VIA ALPINA - direct" Igorja Gruberja, ki je v lanskem poletju uspel uresničiti svoje sanje in prehodil Rdečo pot Via Alpina od Monte Carla do Trsta. Ta pohod ga je popeljal preko celotnih Alp in osmih držav. V 107 dneh je prehodil 2.640 km in se povzpel za 140 km. Na poti ga je spremljal 14 kg nahrbtnik in 5 parov čevljev. Posnetih pa je bilo preko 12.000  fotografij. Pohod je preko socialnih omrežij redno spremljalo več kot 10.000 ljudi.

18.03.2016 Otvoritev novih prostorov PD Šoštanj

V petek, 18. marca 2016, je v večernih urah na Koroški cesti 13 (bivši vrtec Lučka) potekala otvoritev novih prostorov Planinskega društva Šoštanj, ki zajemajo društveno pisarno v prvem nadstropju ter skladišče v kletnih prostorih, društvo pa ima možnost souporabe sejne sobe in predavalnice. V sklopu otvoritve je bilo izvedeno tudi predavanje članice društva Vladimire Lepko o narodnih parkih severne Amerike. Otvoritve se je udeležilo preko 50 članov društva.

29.12.2015 Čestitka 2016

Vse novice
04.09.2016 Rut - Rodica (1964 m) - Vogel (1923 m)

Tokrat smo si za cilj v Bohinjskih gorah izbrali Rodico (1966 m), ki na eni strani meji na Baško grapo, na drugi pa na Bohinj. Z vrha Rodice je lep pogled na Julijske Alpe in na Škofjeloško in Cerkljansko hribovje.

25.09.2016 Pohod na Smrekovec (1577 m)

Pohod na Smrekovec ob prazniku občine Šoštanj.

08.10.2016 Pohod po Trški poti

Vse aktivnosti
Fotogalerije
23.07.2016: Ziljske Alpe (Reisskofel in Spitzegel )

Ziljske Alpe so gorstvo v severnih apneniških Alpah  na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem ,od južnih jih ločuje periadriatski prelom.Ziljske Alpe se nahajajo med dolinama reke Drave na severu in Zilje na jugu,med Beljakom na vzhodu  in Lienzom na zahodu.V vzhodnem delu med obema dolinama se nahaja najvišje ležeče jezero na Koroškem ,dobrih deset kilometrov dolgo in razpotegnjeno  Belo jezero (Weissensee).Po gorstvu poteka približno 150 km dolga planinska pot ,imenovana Gailtaler Hohenweg.Pravijo,da imena gora nad Ziljsko dolino,ki se končujejo z ;-egel;,izvirajo iz francoske besede;;aiguille;,ki pomeni ;;špica;; Spitzegel,ki smo ga osvojili vsaj iz ene strani,od zahoda,izgleda kot lepa,ostra špica,slovensko ime gore pa je Negal.Precej vrhov v Ziljskih Alpah je razmeroma nizkih in manj privlačnih,na vsakih nekaj kilometrov pa se v grebenu dviguje kakšna visoka,gospodovalna gora.Najprej je tak masiv Dobrača ,nato ostri greben Spitzegla,tu sta še Reisskofel in Jauken.Spitzegel kaže svojo najbolj privlačno plat proti jugu,večji del pobočja je spodaj gozdnat nato višje travnat proti vrhu pa ima slikovite plošče in stolpe.Skalnata pobočja so zelo strma,celotne višinske razlike nad vasjo Obervellach je več kot 1500m.Vrh Spitzegla je dobro obiskan a gneče na njem ni tudi zato ,ker so vzponi nanj kar dolgi in naporni ne lahki in zato niso primerni ravno za vsakogar.Nagrada na vrhu je izjemen razgled in seveda tudi občutek malo ponosa.

Naša skupina je v dveh lepih dneh osvojila tri vrhove višje od 2000m ,prehodila precej gozdov,pašnikov,slikovitih ostrih grebenov v neokrnjeni naravi po napornem prvem pohodnem dnevu okopala in osvežila v najvišjem jezeru na Koroškem,sicer pa četrtem po velikosti.Doživeli smo prijaznost ljudi ,tudi postrežbo v nam  domačem jeziku.Upam,da se v to lepo in urejeno deželo kmalu vrnemo saj nas tam čaka še veliko lepih urejenih poti,ki bi jih bilo škoda ne obiskati,ogledati in posneti tudi nekaj - za domov !

 
09.07.2016: Varno v gore - skupna akcija PD Šaleške doline ( Kamniška Bistrica z okolico)

Na pobudo planinskih vodnikov iz Planinskih društev Šaleške doline smo v letu 2002,ki je bilo proglašeno s strani združenih narodov za mednarodno leto gora ,prvič organizirali skupno akcijo Šaleških planinskih društev z namenom ,da spodbudimo organizirano zahajanje v gore skupaj s planinskimi vodniki in s tem pripomoremo k varnejši hoji po gorah.Letošnja že 15.akcija je potekala v okolici Kamniške Bistrice in gorah okoli nje.Planinci petih PD iz naše doline (PD Velenje,PD Vinska Gora,PD Škale,PD Šmartno ob Paki in PD Šoštanj ) smo lahko izbirali med tremi različnimi potmi različnih težavnostnih stopenj. Na razpolago smo imeli osvojitev Kamniškega vrha (1259m),Konja (1803m) in Male Rinke (čez Žmavčarje) 2289m visoko.Po zaključku vseh treh tur smo se vsi udeleženci (cca preko 60 planincev ) zbrali pred planinskim domom pri izviru Kamniške Bistrice ter ob enolončnici in prepotrebni pijači zaradi zelo soparnega vremena strnili svoje vtise s poti in že načrtovali nove za v prihodnje.

Jaz sem se odločil,da bom prehodil krožno pot iz Kamniške Bele-mimo slapa Orglice ,na sedlo Presedljaj,na vrh Konja s spustom na planino Dol in po Dolskem grebenu do Kraljevega hriba,zato vam to pot lahko tudi podrobneje opišem pa tudi priložene fotografije so narejene med samo potjo. Pot smo pričeli iz parkirišča pred Kamniško Bistrico po kolovozni poti in nato ob Kamniški Beli mimo nekdanje partizanske bolnice iz druge svetovne vojne in groba padlega zavezniškega vojnega pilota,ki je bil neuspešno zdravljen v njej vse do slapa Orglice,ki je žal slabo viden tudi zaradi toplega vremena v teh dneh.Po krajšem počitku se pot prične strmeje vzpenjati v ključih do klopce,kjer je čudovit razgled na okolico.Od razgledišča se spustimo prek hudourniške struge in se nato strmo vzpnemo vse do naše naslednje postaje na slemenu Presedljaj,kjer je križišče večih planinskih poti po okolici.Pot proti Konju postane zahtevnejša,zato si nataknemo tudi varovalne čelade,saj se ob klinih in vrveh pot strmo dviga.Po grebenu pridemo do bolj izpostavljene poti z jeklenicami in kmalu pridemo na vrh Konja z vpisno knjigo in žigom,kjer sledi še skupinsko fotografiranje v dokaz in spomin na naš vzpon.Spust z vrha nas vodi mimo Mlakarjeve kajže na 1650m vse do planine Dol,kjer se zopet srečamo s kolovozno potjo po kateri nadaljujemo desno v smeri Kamniške Bistrice (naravnost vodi pot na Veliko Planino).Iz naše kolovozne poti kmalu skrenemo levo na ožjo pot,po kateri se strmo spustimo po grapi Dolskega grabna na makadamsko cesto in na koncu še na asfaltno podlago v bližini Kraljevega hriba in parkirišča pred spodnjo postajo gondolske nihajke za Veliko Planino.Tako smo uspešno zaključili našo krožno ;;Kraljevsko turo; ,tako imenovano tudi zaradi kar dveh vodnikov s tem priimkom.

 
25.06.2016: Ravenska pot

Na zemljevidu Slovenije je kar osem naselij z imenom Gradišče in Pristava,le za odtenek manj pogostna krajevna imena pa so Brezje,Dolenja vas,Potok in Ravne.Med sedmimi Ravnami,ki so raztresene od Slovenj Gradca do Vipavske doline,imajo daleč največ prebivalcev-blizu 1.100-Ravne pri Šoštanju.Zanje in za pohodnike iz drugih krajev sta Planinsko društvo Šoštanj in Športno društvo Ravne uredili krožno Ravensko pot ,ki jo lahko prehodimo v štirih urah.Pot je odlično označena ,na njej pa so tudi štiri kontrolne točke z žigi,ki jih odtisnemo na poseben kartonček.

Ravenska pot se prične pri rekreacijsko -kulturnim centrom (REKS ) v Spodnjih Ravnah,kjer je na lesenem kozolčku vpisna knjiga ,ob njej pa najdemo tudi kartonček za žige.Označena pot se za stavbo pridruži kolovozu,ki se skozi gozd vzpne do skupine hiš. Poslej hodimo večinoma po cesti,ob kateri so hiše,sadno drevje in travniki. Le tam,kjer se nam gozd približa z obeh strani,za njim pa je na desni samotmo drevo ,zavijemo za krajši čas na vzporedno pešpot.Ko prispemo do konca asfaltne ceste,nadaljujemo po kolovozu,s katerega čez nekaj nekaj minut zagledamo ruševine gradu Forhtenek.Na mogočno drevo,kjer je skrinjica z drugim kontrolnim žigom ,je pritrjen list  z orisom grajske zgodovine.Grad so verjetno postavili ob koncu 13.stoletja ,leta 1635 pa so ga močno poškodovali kmečki uporniki,ker ga niso obnavljali je bil že ob koncu 17. stoletja v ruševinah.Na njihov vrh se lahko povzpnemo po strmi stezi ,vendar pri tem ne smemo preveč siliti k prepadnemu robu.

Nadaljevanje do Vrholanovega vrha ( 710m) je povsem drugačno od dosedanje poti saj hodimo po senčni strani gozdnatnega hribovja nad potokom Velunja.Po slabe pol ure hoje se široka gozdna pot vzpne na sleme.Prikaže se samotna domačija ,tik nad njo pa je že vrh z naslednjim žigom RAVENSKE POTI.Z Vrholanovega vrha je lep razgled proti jugu,kjer je na najbližnji vzpetini podružnična cerkev Svetega Duha.Zadaj kipijo v nebo dimniki in hladilni stolpi šoštanjske termoelektrarne,levo od njih je Gora Oljka,povsem v ozadju pa še Posavsko hribovje.Z vrha se po mehki stezi spustimo do ceste,ki pa jo že čez nekaj deset metrov zapustimo in se vzpnemo na Podvelanški vrh (692m).Z njega nadaljujemo po grebenu proti zahodu.Pot se prevesi navzdol in počasi spusti do gozdne ceste.Pri lovski preži zavijemo s ceste na kolovozno pot ,ki se ob njivi prevali v gozd.Kmalu prečkamo še en travnik z lovsko prežo,potem pa se vzpnemo do kmetije Abidnik (700m),kjer odtisnemo še zadnji žig.Pod kmetijo je lepo zidano znamenje,mimo katerega odhitimo v dolino.Že na prvem ovinku pod kmetijo se Ravenska pot loči od makadamske ceste ter čez pašnik in gozd spusti do naslednje domačije.Pri njej se pridruži asfaltni cesti,ki vijuga med njivami ,travniki in drevjem.Kažipoti nas kasneje dvakrat preženejo z nje -prvič na stransko pot ,drugič na kolovoz ,ki se potegne pod samotno kmetijo.Tam se svet odpre in za nami se razgrne gričevje,po katerem smo hodili v minulih urah.Čez nekaj minut se še zadnjič pridružimo cesti,se spustimo v dolino in vrnemo do izhodišča (do REKS-a ).

 
Vse galerije
Gradiva Spletne povezave

Vsa gradiva

Vse povezave
V sodelovanju s Portalom sostanj.info