novice aktivnosti fotogalerija gradiva povezave kontakt RSS kanali

Planinsko društvo Šoštanj deluje na področu zahodnega dela Šaleške doline že preko 110 let. V okviru društva delujejo mladinski, vodniški in markacijski odsek ter tri sekcije: ZlatorogGaberke in TPP. Društvo upravlja tudi dve obhodnici in sicer Trško pot okoli Šoštanja in Ravensko pot. Včlanjenih je okoli 300 planink in planincev, ki imajo možnost, da se udeležijo preko 20 izletov, pohodov, taborov in tur, ki jih društvo organizira vsako leto. Postanite oz. ostanite člani PD Šoštanj tudi vi! Obiščite društveno pisarno na Koroški cesti 13 (bivši vrtec Lučka) v uradnih urah, ki so vsak četrtek od 18h do 20h.

 
ZGODOVINA
AKTIVNOSTI 2016
ORGANIZIRANOST
SEKCIJE
ČLANARINA
TRŠKA in RAVENSKA POT
Avtor: www.pzs.si
Iskanje
 
Novice v moj e-predal

prijava   odjava
Vreme







Novice Aktivnosti
02.12.2016 Vabljeni na razstavo fotografske skupine PD Tolmin & predstavitev projekcije fotografij

V petek 2.12.2016 ob 19. uri Vabljeni na 1. planinski večer v sezoni 2016/2017 v društvene prostore v Vili Lučka, Koroška cesta 13, v Šoštanju. V goste prihaja fotografska skupina Planinskega društva Tolmin. Na ogled nam bo postavila njihovo 6. pregledno razstavo. Član njihove fotografske skupine Milko Lesjak pa nam bo pred otvoritvijo razstave v Šoštanju predstavil tudi svojo projekcijo fotografij "Tolminska na sončni strani Alp"

24.11.2016 Zadnji poziv za oddajo fotografij za Planinski koledar 2017

Drage planinke, planinci, ljubitelji narave in predvsem čudovitih gora, ki svoj prosti čas radi namenite fotografiji. Že četrto leto zapored bo Vodniški odsek Planinskega društva Šoštanj z Vašo pomočjo izdelal koledar za leto 2017. Vsi, ki ste v tem letu uspeli ujeti kakšen zanimiv trenutek v Vaš objektiv Vas lepo prosimo, da nam pomagate soustvariti koledar.

22.08.2016 Planinski tabor za odrasle - BAVARSKA 2016


16.05.2016 Osnovnošolska ekipa PD Šoštanj odlična druga na SPOT 2016

Na Slovenskem planinskem orientacijskem tekmovanju, ki je potekalo 14. in 15.5., je osnovnošolska ekipa PD Šoštanj v močni konkurenci 14 najboljših slovenskih ekip v kategoriji A dosegla odlično 2. mesto! Za ekipo PD Šoštanj so tekmovali: Blaž Pusovnik, Jan Novak, Boštjan Reberšak, Aljaž Rogelšek in Tilen Rotovnik, vsi učenci 6. razredov OŠ KDK Šoštanj.

23.03.2016 Planinski večer: 2.640km dolg pohod od Monte Carla do Trsta

PD Šoštanj vas vabi na predavanje "VIA ALPINA - direct" Igorja Gruberja, ki je v lanskem poletju uspel uresničiti svoje sanje in prehodil Rdečo pot Via Alpina od Monte Carla do Trsta. Ta pohod ga je popeljal preko celotnih Alp in osmih držav. V 107 dneh je prehodil 2.640 km in se povzpel za 140 km. Na poti ga je spremljal 14 kg nahrbtnik in 5 parov čevljev. Posnetih pa je bilo preko 12.000  fotografij. Pohod je preko socialnih omrežij redno spremljalo več kot 10.000 ljudi.

Vse novice
26.12.2016 Pohod Topolšica - Sleme (1052 m) preko Loma (884 m)

Tradicionalni pohod PD Šoštanj, v letu 2015 že osmi, poteka iz Topolšice preko Loma in vrha Lomek 884m na Sleme. Zbrali se bomo ob 8h pred starim bazenom v Topolšici in od tam mimo bolnišnice pričeli vzpon na Lom. Po kratkem delu čez gozd pridemo do Adama, kjer se gozd odpre in v pasu se po celotnem pobočju vijejo posamezne domačije. Mi se bomo mimo hiš povzpeli na kolovoz, ki pripelje mimo domačije Zg. Trkorita na vrh planote Loma. Pot delom seka ovinke kolovoza in je ves čas speljana zelo lagodno, tako da vzpon do Dražnikove domačije, kjer je prvi počitek, hitro mine.

Vse aktivnosti
Fotogalerije
20.11.2016: Donačka gora

Donačka gora je vrh visok 884m,ki se nahaja severno od Rogatca.Z zahodnega vrha na katerem je postavljen visok kamnit križ se lepo vidi Boč z okolico ,ob lepem vremenu pa pogled seže vse od osrednjih Kamniško - Savinjskih Alp do Pohorja. Na zahodnem vrhu je tudi vpisna skrinjica in slovenska zastava.Donačka gora ima dva med seboj skoraj enako visoka vrhova,zahodnega in vzhodnega,ki je mnogo bolj skalnat in je nanj speljana zavarovana planinska pot z nekaj jeklenice tik pod vrhom za varnejši dostop.Načrtovana pot je v jesenskem času zaradi lepo obarvanih krošenj dreves in narave zelo prijetna.Od cerkve svetega Jurija,ko smo izstopili iz avtobusa in pot peš nadaljevali po cesti ,kasneje po kolovozu in travni poti,čez grmičevje mimo osamljenih kmetij,po gozdni poti proti cilju.Razdelili smo se v dve skupini,tako ,da je ena odšla takoj proti zahodnemu vrhu,drugi pa smo najprej osvojili vzhodni vrh in nato preko grebena odšli na kakšnih dvajset minut oddaljeni zahodni vrh ,kjer smo se pridružili naši prvi skupini.Pot proti vzhodnemu vrhu je zelo strma ,zaradi nedavnega deževja zelo razmočena in blatna je pa zadnjih nekaj metrov pod vrhom lepo zavarovana z jeklenico.Na samem vzhodnem vrhu je zelo malo prostora se je pa dobro videlo proti sosednjemu Boču in okoliškim krajem.Po ogledu obeh vrhov smo se skupaj spustili proti Rudijevemu domu,kjer smo si privoščili daljši počitek in se dobro okrepčali.Sledil je spust po pravem pragozdu z vsemi njegovimi značilnostmi ob poti,tako ,da je ta krožna pot nazaj do vasi svetega Jurija hitro minila.Kljub zelo deževnim dnevom v preteklih dneh smo preživeli lep dan v naravi ,nekaj blata na poti nas ni odvrnilo od našega cilja in hoje po najstarejši,prvi nadelani poti v Sloveniji.Spominska plošča na skali ob poti nas je spomnila na Dr. Ernesta Froelicha ,ki je daljnega leta 1853 nadelal prvo pot na Donačko goro namenjeno predvsem gostom iz bližnje Rogaške Slatine,da so lahko zanesljivo in varno krepili svoja telesa v neokrnjeni naravi in spoznavali njene lepote in življenje domačinov ob njej.Donačka gora je s svojimi zanimivostmi vredna ogleda v vseh letnih časih in nas vedno znova preseneča s svojo drugačnostjo in enkratnostjo.

 

 
05.11.2016: Izlet v neznano (Trojane-Lukovica),del Rokovnjaške planinske poti

Rokovnjaška planinska pot je bila odprta leta 1998,večji del poti poteka po mejah občine Lukovica ,dolga je 58km in ima 13 kontrolnih točk.Tudi na letošnjem društvenem izletu v neznano sta se vodnika potrudila ,da sta nam udeležencem pokazala lep manj znan del naše Slovenije.Pot nas je vodila v hribovje blizu Lukovice pričeli pa smo jo zgodaj zjutraj pred znanim gostiščem na Trojanah.Po obvezni jutranji kavici in tokrat tudi Trojanskem krofu smo se opremljeni z nahrbtniki ,planinskimi palicami ,zaščitami proti dežju (dežniki,vetrovkami ,palerinami in še čem )podali iz parkirišča izpred avtobusa in pot kmalu nadaljevali po makadamu ,dvakrat prečili potok Bolsko in se počassi a vztrajno dvigovali po gozdu in kmalu prišli do planine Lipovca 870m visoko.Tu nas je pričakala prijazna oskrbnica objekta in nas postregla z dobrim domačim toplim čajem mi pa smo iz nahrbtnikov izvlekli sendviče ter se tako okrepčali pred nadaljevanjem poti.Po kratkem počitku ,obveznem skupinskem fotografiranju smo nadaljevali po makadamski poti,pred večjim travnikom pa zavili napačno in tako res potovali v neznano.Kljub opravljeni ogledni turi se je v deževnem gozdu lahko izgubiti in tako smo si tudi mi malo podaljšali pot a v dobri volji le z blažjim zbadanjem vodnika.Po strmi gozdni poti smo prispeli do planinskega bivaka na Špilku 957m visoko,le to pa je tudi najvišji vrh občine Lukovica.Zopet smo se spominsko pofotografirali in pričeli previdno s spuščanjem po vlažnem terenu v smeri vasi Gaberje.Ves čas smo se gibali na območju rek,bolje potokov Bolske in Črnega Potoka.Področje je stičišče bogate zgodovine in čiste divje neokrnjene narave,ter Rokovnjačev -beri tatov ,ki so gospodarili v teh gozdovih in oprezalih po poteh, na našo srečo v preteklosti.Na Brdu pri Lukovici smo si ogledali grad - dvorec Brdo v katerem se je verjetno rodil ,sigurno pa v njem bival in bil tudi njegov lastnik znani slovenski pisatelj Janko Kersnik (1852 - 1897 ).V bližini gradu stoji baročna župnijska cerkev Marije Vnebovzete,žal smo si lahko ogledali le njeno zunanjost in prisluhnili lokalni vodički Andreji,ki se je potrudila z opisom svojega kraja in njegovimi zgodovinskimi značilnostmi.V bližini se nahaja tudi Čebelarski center Slovenije v neokrnjeni naravi pa vendar tako blizu centra države.Na Brdu je tudi rojstna hiša Franceta Marolta (1891-1951),priznanega slovenskega skladatelja,zborovodja in etnologa.Naselje sedaj občina Lukovica pri Domžalah je znana predvsem po Starem trgu ,ki ga obdajajo mogočne hiše iz furmanskih časov ,saj je bil to nekoč pomemben prehodni kraj .Na trgu je tudi rojstna hiša matere Frana Milčinskega.(1867-1932),ki je v krogu svoje družine in Lukovčanov našel svoje spodbude za svoja neminljiva literarna dela.Naš izlet po deželi Rokovnjačev smo zaključili v znani stari gostilni na trgu v Lukovici.Gostilna Furman ,ki ima dolgoletno tradicijo nam je poleg dobre večerje ponudila tudi odlično domače pivo različnih barvnih odtenkov z imenom Rokovnjač.Skupaj smo pregledali rezultate ankete,razdelili nagrade in se razvedrili v družbi lokalnega harmonikarja ter tako kar pozabili na deževen dan in na mokra in blatna oblačila ter opremo.

FOTOGALERIJA

 
30.10.2016: Matkovo okno (Zabrložnica in Logarska dolina )

Pot smo pričeli v Logarskem kotu ,kakšen kilometer nižje od parkirišča pod slapom Rinka.Jesen je zaključek tega kar se spomladi začne ,zato nas narava nagradi s svojimi darovi in eden od teh so čudoviti barvni odtenki pokrajine v naši okolici.Iz Logarskega kota smo sledili lovski poti,ki nas je skozi gozdove ,grape ,pobočja in grebene pripeljala do Zabrložnice ,kjer stoji skromna lovska koča.Ime Zabrložnica se redko pojavlja v javnosti ,je bolj ali manj domena lovcev ,ki imajo tam svoj revir.To je eden izmed biserov ,kjer vas zjutraj lahko pozdravijo gamsi,srnjaki ali kakšne druge živali mi smo opazili veveričko za kaj večjega pa smo bili verjetno prezgovorna družba.Za takšna srečanja je potrebno ,da smo bolj nemi opazovalci naravnih lepot ,za kar nam bodo hvaležne predvsem živali,ki rabijo svoj mir.Poti po Zabrložnici niso označene ,lovske poti so večkrat prekinjene,zato je potrebno malo več pazljivosti in previdnosti.Nekoč je bila na predelu  okoli današnje lovske koče planina s stanom,kjer so pasli pastirji iz Logarske doline  in Solčave,sedaj pa se to območje pod Zabrložniškim vrhom (1635m) počasi zarašča.Prvi daljši počitek smo opravili pri zanimivem dvojnem oknu potem pa previdno in zbrano pohiteli proti našemu najvišjemu dnevnemu cilju Matkovem oknu na višini nekaj čez 1800m.Tu smo opravili skupinsko fotografiranje ter med kratkim in neudobnim počitkom ,saj je prostora tudi za malo skupinico kot je bila naša zelo malo in je potrebno vsak gib in korak dobro predvideti.Na grebenu med Logarsko dolino in Matkovim kotom so nanizani vrhovi kot Savinjek 1694m,Koran 1567m, Zgornji Pavličev Kogel 1459m,Veliki vrh 1539m,Kivernik1243m...Razgledi pa sežejo proti Logarski dolini pa tja do Olševe in Ojstrice pa široke Planjave.Skozi Matkovo okno - bilo je dobro očiščeno  pa smo si ogledali Matkov kot in pa Mrzlo goro prav od blizu.Matkovo okno po velikosti in lepoti skoraj nima tekmeca v neposredni bližini ,vrhove v njegovi bližini pa je mogoče osvojiti po brezpotjih in ostankih pastirskih oziroma lovskih poti,ki zahtevajo obilo planinskega znanja in orientacijskih ter nekaj plezalskih sposobnosti.Mi smo imeli odlična vodnika Primoža in Janeza ,ki sta nas varno pripeljala mimo vseh pasti, po potrebi tudi s pomočjo vrvi pri spuščanju v globino pa tudi vsi smo bili dobro opremljeni in pripravljeni za ta naš lep in naporen jesenski izlet.Dovolj zgodaj popoldne smo prispeli do planinskega doma na Okrešlju se odpočili in okrepčali ter pot nadaljevali tokrat po markirani planinski poti do Logarske doline,kjer smo končali našo zanimivo krožno pot polni lepih vtisov s poti v neokrnjeni naravi obarvani v jesensko zlato barvo.Razšli smo se v prijetnem gostišču v upanju,in obljubi vodnika po čimprejšnjem ponovnem snidenju na podobnem zanimivem potepu po lepotah planinskega sveta.

 
Vse galerije
Gradiva Spletne povezave

Vsa gradiva

Vse povezave
V sodelovanju s Portalom sostanj.info