novice aktivnosti fotogalerija gradiva povezave kontakt RSS kanali

Planinsko društvo Šoštanj deluje na področu zahodnega dela Šaleške doline že preko 110 let. V okviru društva delujejo mladinski, vodniški in markacijski odsek ter dve sekciji: Zlatorog in Gaberke. Društvo upravlja tudi dve obhodnici in sicer Trško pot okoli Šoštanja in Ravensko pot. Včlanjenih je okoli 300 planink in planincev, ki imajo možnost, da se udeležijo preko 20 izletov, pohodov, taborov in tur, ki jih društvo organizira vsako leto. Postanite oz. ostanite člani PD Šoštanj tudi vi! Obiščite društveno pisarno na Koroški cesti 13 (bivši vrtec Lučka) v uradnih urah, ki so vsak četrtek od 18h do 20h.

 
ZGODOVINA
AKTIVNOSTI 2017
ORGANIZIRANOST
SEKCIJE
ČLANARINA
TRŠKA in RAVENSKA POT
Avtor: www.pzs.si
Iskanje
 
Novice v moj e-predal

prijava   odjava
Vreme






Domov >  Novice Ostale novice

Ravenska pot (revija Družina)

Datum: 18.03.2012Število vseh ogledov: 903

V reviji Družina je bil 18.3.2012 objavljen članek s predstavitvijo Ravenske poti, ki ga poobjavljamo na spletni strani PD Šoštanj.

Revija Družina (http://www.druzina.si), 18.3.2012 (številka izdaje 12, letnik 61):

RAVENSKA POT


Na zemljevidu Slovenije je kar osem naselij z imenom Gradišče in Pristava, le za odtenek manj pogostna krajevna imena pa so Brezje, Dolenja vas, Potok in Ravne. Med sedmimi Ravnami, ki so raztresene od Slovenj Gradca do Vipavske doline, imajo daleč največ prebivalcev - blizu 1.100 - Ravne pri Šoštanju. Zanje in za pohodnike iz drugih krajev sta Planinsko društvo Šoštanj in Športno društvo Ravne uredili krožno Ravensko pot, ki jo lahko prehodimo v štirih urah. Pot je odlično označena, na njej pa so tudi štiri točke z žigi, ki jih odtisnemo na poseben kartonček.

Ravenska pot se začne pri kulturno-rekreacijskem središču v Spodnjih Ravnah, kjer je na lesenem kozolčku vpisna knjiga, ob njej pa najdemo tudi kartonček za žige. Označena pot se za stavbo pridruži kolovozu, ki se skozi gozd vzpne do skupine hiš. Poslej hodimo večinoma po cesti, ob kateri so hiše, sadno drevje in travniki. Le tam, kjer se nam gozd približa z obeh strani, za njim pa je na desni samotno drevo, zavijemo za krajši čas na vzporedno pešpot. Ko prispemo do konca asfaltne ceste, nadaljujemo po kolovozu, s katerega čez nekaj minut zagledamo ruševine gradu Forhtenek.

Na mogočno drevo, kjer je skrinjica z drugim kontrolnim žigom, je pritrjen list z orisom grajske zgodovine. Grad so verjetno postavili ob koncu 13. stoletja, leta 1635 pa so ga močno poškodovali kmečki uporniki. Ker ga niso obnavljali, je bil že ob koncu 17. stoletja v ruševinah. Na njihov vrh se lahko povzpnemo po strmi stezi, vendar pri tem ne smemo preveč siliti k prepadnemu robu.

Nadaljevanje do Vrholanovega vrha (710 m) je povsem drugačno od dosedanje poti, saj hodimo po senčni strani gozdnatega hribovja nad potokom Velunja. Po slabe pol ure hoje se široka gozdna pot vzpne na sleme. Prikaže se samotna domačija, tik nad njo pa je že vrh z naslednjim žigom Ravenske poti. Z Vrholanovega vrha je lep razgled proti jugu, kjer je na bližnji vzpetini podružnična cerkev Svetega Duha. Zadaj kipijo v nebo dimniki in hladilni stolpi šoštanjske termoelektrarne, levo od njih je Gora Oljka, povsem v ozadju pa se riše Posavsko hribovje.

Z vrha se po mehki stezi spustimo do ceste, ki pa jo že čez nekaj deset metrov zapustimo in se vzpnemo na Podvelanški vrh (692 m). Z njega nadaljujemo po grebenu proti zahodu. Pot se prevesi navzdol in počasi spusti do gozdne ceste. Z breze ob robu travnika zleti detel, čez nebo prikraka krokar, nad gozdnim robom krožita kanji. Pri lovski preži zavijemo s ceste na kolovozno pot, ki se ob njivi prevali v gozd. Kmalu prečkamo še en travnik z lovsko prežo, potem se vzpnemo do kmetije Abidnik (700 m), kjer odtisnemo še zadnji žig. Pod kmetijo je lepo zidano znamenje, mimo katerega odhitimo v dolino.

Že na prvem ovinku pod kmetijo se Ravenska pot loči od makadamske ceste ter čez pašnik in gozd spusti do naslednje domačije. Pri njej se pridruži asfaltni cesti, ki vijuga med njivami, travniki in drevjem. Kažipoti nas pozneje dvakrat preženejo z nje - prvič na stransko pot, drugič na kolovoz, ki se potegne pod samotno kmetijo. Tam se svet odpre in za nami se razgrne gričevje, po katerem smo hodili v minulih urah. Prijeten pomladni izlet, ki so ga popestrila kratka srečanja z domačini (taka križanja življenjskih poti spadajo med najlepše trenutke na mojih potepanjih po Sloveniji), je že skoraj pri koncu. Čez nekaj minut se še zadnjič pridružimo cesti, se spustimo v dolino in vrnemo do izhodišča.


OSNOVNI PODATKI

Izhodišče: Ravne.

Dostop: Štajersko avtocesto zapustimo na izvozu Šentrupert ali Žalec in nadaljujemo vožnjo do Šoštanja (v prvem primeru prek Letuša, v drugem prek Velenja). Pri termoelektrarni zavijemo proti Črni na Koroškem, čez slaba dva kilometra pa nas kažipot usmeri v Ravne. Na križišču ob kapelici in informativni tabli zavijemo v desno proti nekaj sto metrov oddaljenemu gostišču, ki je na levi. Pri njem zapeljemo z glavne ceste in nadaljujemo naravnost po dolinici do športnega igrišča, kjer je začetek Ravenske poti.

Dolžina poti: 4 ure.

Kratek opis poti: V prvem delu poti se vzpnemo do ruševin gradu Forhtenek. Nadaljujemo do pol ure oddaljenega Vrholanovega vrha (710 m), ki je najvišja točka Ravenske poti, v naslednji uri prispemo do kmetije Abidnik, od tam pa se v uri in četrt vrnemo do izhodišča. Pot je odlično označena. V prvem in zadnjem delu poti hodimo po cesti, v srednjem delu pa po kolovozih in gozdnih stezah.

Andrej Praznik

Omenjeni subjekti:
PLANINSKO DRUŠTVO ŠOŠTANJ

V sodelovanju s Portalom sostanj.info