novice aktivnosti fotogalerija gradiva povezave kontakt RSS kanali

Planinsko društvo Šoštanj deluje na področu zahodnega dela Šaleške doline že preko 110 let. V okviru društva delujejo mladinski, vodniški in markacijski odsek ter dve sekciji: Zlatorog in Gaberke. Društvo upravlja tudi dve obhodnici in sicer Trško pot okoli Šoštanja in Ravensko pot. Včlanjenih je okoli 300 planink in planincev, ki imajo možnost, da se udeležijo preko 20 izletov, pohodov, taborov in tur, ki jih društvo organizira vsako leto. Postanite oz. ostanite člani PD Šoštanj tudi vi! Obiščite društveno pisarno na Koroški cesti 13 (bivši vrtec Lučka) v uradnih urah, ki so vsak četrtek od 18h do 20h.

 
ZGODOVINA
AKTIVNOSTI 2017
ORGANIZIRANOST
SEKCIJE
ČLANARINA
TRŠKA in RAVENSKA POT
Avtor: www.pzs.si
Iskanje
 
Novice v moj e-predal

prijava   odjava
Vreme






Domov > Fotogalerije
Stran:   1   2   3   4 
Prikaz: 1 - 30 od 101
Iskanje:  
08.07.2017, Borut Zajc
Varno v gore 2017,Peca 2125m

Že vrsto let izvajamo planinska društva iz Šaleške doline skupno akcijo Varno v gore. Na tem skupnem druženju planincev iz vseh PD Šaleške doline skušamo izbrati zanimiv cilj,ki bo s svojo zahtevnostjo privlačen za vse težavnostne kategorije.Letos so bili organizatorji tega skupnega druženja planinci iz PD Šmartno ob Paki,ki so se odločili ,da obiščemo nam vsem znano in priljubljeno Peco vendar ne iz smeri običajnih pristopov.Ker se pogorje mogočne Pece razprostira na področju dveh držav in je njen greben dolg več kot 6 km,nam nudi tudi veliko dostopov in ciljev po manj znanih poteh.Tokrat smo v štirih različnih skupinah obiskali več vrhov v pogorju Pece.(Kordeževa glava 2125m,Končnikov Vrh 2105m,Bistriško Špico/Feistritzerspitze 2113m in Topico/Topitza 1649m.)


Peca je najvzhodnejši dvatisočak v Sloveniji.Dokaj obsežno goro na južni strani omejujeta dolini Tople in Meže,na severu pa se dviga nad Podjuno.Njeno vršno zgradbo sestavljva več vrhov.Najvišji vrh 2.125m visoka Kordeževa glava (Kordeschkopf) leži v njenem južnem delu,je planotasta,porasla pretežno s travo in nizkim rušjem.Proti severozahodu se zložno spušča na Knipsovo sedlo(2012m),kjer se nahaja planinski mejni prehod .Od tod se v isti smeri vzpne na srednji Končnikov vrh(Knieps,2109m),kjer se začne greben proti drugemu najvišjemu vrhu,2113m visoki Bistriški špici (Feistritzer Spitze) in zadnjemu dvatisočaku Veški kopi (Wackendorfer Spitze,2074m).Slednja dva vrhova ležita povsem na avstrijski strani.Južni del Pece je prevotljen s številnimi rovi mežiškega rudnika svinca in cinka.Začetek enega od teh rovov je preurejen  v Votlino Kralja Matjaža,najvišje pa sežejo rovi v neposredni bližini Knipsovega sedla.Območje gore Pece spada v Geopark Karavanke pod Unescovim okriljem ,ki je prvi  geopark v Sloveniji in prvi čezmejni geopark med Slovenijo in Avstrijo.Znan je Turistični rudnik in muzej -Rudnik svinca in cinka Mežica - Podzemlje Pece,katerega ogled je možen tudi s kolesom in kajakom.


Skupni izlet PD naše doline smo vse štiri skupine po povratku z gore zaključile pri prijaznih domačinih pri Kumru v Koprivni ob glasbi harmonike ,okusne enolončnice in osvežilne pijače po izbiri,prijetnemu dnevu pa je pripomogla dobra organizacija in lepo toplo vreme.


 


04.06.2017, Borut Zajc
Lička Plješevica (Gola Plješevica ) - HR

Lička Plješivica (tudi Plješevica) je planina na Hrvaškem ,njen manjši del pa se nahaja na meji z Bosno in Hercegovino.Razteza se v smeri severozahod - jugovzhod od Plitvičkih jezer do Zrmanje in deli Liko od Pounja(ozemlje ob reki Uni. )Pripada Dinarskemu gorstvu,večina njene površine pa je prekrita z gozdom,razen najvišjih vrhov ,ki segajo nad gozdno mejo.Njeni najvišji vrhovi so Ozeblin (1657m),Gola Plješivica (1647m) in Kremen (1591m).Za naš cilj smo tokrat izbrali Golo Plješivico ,vrh z izrednim razgledom ,ki je bil še nedolgo nazaj nedostopen zaradi vojaškega območja.Na njenem vrhu se je v času Jugoslavije nahajal radar,ki je imel največji domet v Jugoslaviji in je pokrival večji del zračnega prostora Italije,Avstrije in Madžarske - menda preko 600 km ,ob vznožju Plešivice pa na vzhodni strani stoji znamenito vojaško letališče Željava s svojimi podzemnimi hangarji in spremljajočimi objekti - eden najdražjih projektov JNA.


Po prečkanju državne meje in opravljeni mejni formalnosti na mejnem prehodu smo nadaljevali vožnjo po avtocesti do Karlovca in nato po regionalni cesti v smeri Plitvičkih jezer.Po prihodu v Korenico je sledil takojšen odhod na planinsko turo na Mrsinj grad (1097m).Vzpon in sestop je trajal dobre 3 ure,po sestopu pa smo se odpeljali do Ličkega Petrovega Sela,kjer smo se udeleženci razdelili in opravili dva različna pohoda.Nekateri so prehodili naravoslovno učno pot v bližini kraja Drežnik grad ,ostali predvsem moški udeleženci bolj tehnično,vojaško usmerjeni pa smo si ogledali vojni aerodrom Željava imenovan po bližnji vasici ,ki je največji podzemni aerodrom z vso potrebno infrastrukturo,ki je deloval od leta 1968 do 1992,ko je bil uničen z aktiviranjem minsko -eksplozivnih sredstev pri umiku JNA iz tega področja.Celoten objekt se je imenoval tudi Klek ali O-505 (Objekat 505).Noč smo preživeli v prijetnem novem prenočišču v bližini v lesenih hiškah.Zgodaj zjutraj naslednjega dne pa je sledil vzpon na Ličko Plješivico (1647m).Večina njene površine je pokrita z gostim gozdom ,ki ponekod prehaja v pravi pragozd z veliko bukev in jelk.Območje pripada Dinarskemu gorstvu in je večinoma iz apnenca in zelo vodopropustno.Na vrhu sicer golih grebenov pa je veliko planinskega cvetja in ostankov vojaških objektov,ki so služili kot podpora letališču v dolini.Prav na njenem vrhu so ostanki nekdaj zelo moderne vojašnice in radarja,ki smo si jih seveda z veseljem ogledali zunaj,znotraj in pod njimi v obširnih kleteh,povezovalnih rovih in skladiščih opreme.Lep in zanimiv dan je zopet prehitro minil in morali smo se vrniti domov.Vodnika Andreja in Gašper sta poskrbela ,da se bomo tega izleta še dolgo prijetno spominjali.


 


FOTOGALERIJA


 


 

21.05.2017, Borut Zajc
Pekel pri Borovnici

Ena zanimivejših sotesk v Sloveniji se nam nedaleč od Ljubljane skriva v gozdovih JZ od Ljubljanskega barja.Gre za sotesko Pekel pri Borovnici.Skozi sotesko vodi pot,ki je izredno razgibana in na nekaterih mestih nekoliko izpostavljena ( lesene brvi,visoke in strme stopnice,jeklenice in klini).Pot vodi mimo številnih brzic,tolmunov in petih slapov. Skozi sotesko teče potok Borovniščica,ki izvira na bloško- rakitniški planoti.Izhodišče poti je na nadmorski višini 335m,poleg gostišča,vrh soteske pa je na nadmorski višini 650m od tam pa smo pot nadaljevali v vas Pokojišče (732m).Nad vasjo smo se povzpeli še na Mali Trebelnik (807m) od koder se odpira razgled na zahodno Ljubljansko kotlino,Kamniško Savinjske Alpe,Julijske Alpe in predgorje.


Ob povratku proti domu smo se ustavili pred cerkvijo Sv. Mihaela na Barju,ki stoji ob cesti,ki pelje v Črno vas in je zanimiv,lep primer sakralne arhitekture arhitekta Jožeta Plečnika.


Borovniški viadukt je bil nekdanji železniški viadukt,ki se je od leta 1856 razprostiral nad borovniško dolino na progi Dunaj -Ljubljana -Trst.Že v času gradnje in še nekaj desetletij kasneje je veljal za največji zidani most v Evropi.Dolg je bil 561m in visok 38m.Zidan je bil v dveh nadstropjih,prvo je sestavljalo 22 obokov ,drugo zgornje pa 25 obokov.Objekt je slonel na 24 stebrih iz klesanega kamna,ki so stali na lesenih pilotih,zabitih v barjanska tla.Do danes se je žal ohranil le eden steber,ki stoji sredi naselja in nanj so domačini upravičeno ponosni.V bližini stoji in še vedno služi svojemu namenu Dolinski most-Jelenov viadukt,ki stoji v rahli krivini nad Dolom pri Borovnici na glavni progi Ljubljana - Sežana.Zgrajen je bil sočasno in po zgledu mogočnejšega borovniškega viadukta leta 1856.Enoetažni most,preko katerega poteka dvotirna proga ,je zidan iz kamna in opeke,dolg je 230m in visok 29m.Konstrukcijo nosi 12 stebrov oziroma 11 obokov.Pod stebri so v zemljo zabiti hrastovi piloti.Zaradi svoje starosti je most kot primer nekdanje avstro-ogrske gradnje zaveden tudi v seznamu kulturne dediščine.


 


FOTOGALERIJA


 



01.05.2017, Borut Zajc
Pivka - Kršičevec 1091m

Na letošnjem prvomajskem izletu smo obiskali Pivško.Omenjeni hrib leži severovzhodno od mesta Pivka od tod dobrih deset kilometrov oddaljena kraška vas Jurišče pa je bila naše izhodišče poti proti vrhu Kršičevca 1091m nmv.


Okolica vasi Jurišče nudi popotniku možnost doživetij.Vas s svojo zanimivo lego na vrtačastem kraškem svetu ob vznožju Javornikov obdana s travniki in gozdovi predstavlja za popotnika zanimivo izhodišče.Vas obdajajo številne kraške lepote in zanimivosti od vrtač ograjenih s kamenjem do travnikov in pašnikov na katerih se pasejo drobnica in konji.Reja drobnice je ponovno zaživela in poživila podobo vasi.Kljub navidez skromni kraški naravi nam Jurišče s svojo okolico nudi veliko.Pot nas je na začetku vodila zložno navzgor med kraškimi travniki vse do južnega vznožja hriba.Malenkost bolj navkreber in večji del po gozdu smo nadaljevali vse do vrha hriba ,ki tvori lepo travnato planoto in je tudi dober razglednik.Od tod se vidi vse do Dolomitov na zahodu,Julijskih in Kamniško -Savinjskih Alp na severu ,Učke in Snežnika na jugu.Gostoljubni domačini so malo pod vrhom pripravili prostor z gostinsko ponudbo.Dober golaž s polento in osvežilna pijača je teknila vsem ,ki so se za to odločili.Malce nižje na vzhodnem pobočju Kršičevca leži Mrzla jama v kateri se je med drugo svetovno vojno zadrževal in pisal pesmi naš rojak Karel Destovnik - Kajuh pred svojim odhodom med partizane v slavno 14.divizijo,ki jo je kmalu nesrečno zapustil.Po povratku v vas Jurišče smo obiskali turistično kmetijo Pri Cunarju.To je bil dobrodošel postanek v klasični vaški gostilni ,ki jih je žal vedno manj.Ob koncu zanimivega dne smo obiskali še bližnji Eko muzej Pivških presihajočih jezer.Krajinski park Pivška presihajoča jezera leži v kotlini ,kjer se rodi burja.Igra vode,kamna in preplet človeka prikaže naravno in kulturno dediščino v najlepši obliki.Prijazna uslužbenka muzeja Eva nam je povedala veliko zanimivega o kraškem svetu in njegovih pojavih ogledali pa smo si tudi zanimiv film v prijetni dvoranici v mansardi novega prijetnega muzeja o Pivki in njeni okolici.Vseh 35 udeležencev izleta je preživelo lep prazničen dan v nam ne toliko znanem predelu Slovenije.


 


FOTOGALERIJA

08.04.2017, Borut Zajc
Evropska peš pot E6, Turjak - Predgozd

Letošnjo etapo po evropski pešpoti E6 smo pričeli v Turjaku pri Velikih Laščah in končali po kakšnih petih urah umirjene hoje v zelo prijetnem vremenu v kraju z imenom Predgozd.Po jutranji kavici v naselju Turjak le streljaj od znanega istoimenskega gradu in po še zadnji nabavi pijače v bližnji trgovini za cel dan ,saj ob poti ni več pravih postojank smo se odpravili v smeri proti Kočevju,kjer kmalu zavijemo desno in se pridružimo gozdni učni poti in si pri Volčjih  jamah ogledamo spominsko obeležje iz druge svetovne vojne ,kjer so na predvečer zmage 4. maja 1945 mučili in ubili šestindvajset partizanov iz ljubljanskih zaporov in njihovih simpatizerjev ,ter jih zmetali v tako imenovani Volčji jami ,da so zakrili svoj  zločin.Pot smo nadaljevali skozi Mali Osolnik do cerkve Sv. Jakoba in Veliki Osolnik ,kjer zavijemo levo od cerkve Sv. Lenarta,za nami pa je čudovit razgled na okoliške hribe in oddaljene Karavanke ter Kamniško- Savinjske Alpe.Ob cerkvici si privoščimo daljši počitek za prigrizek in uživamo na soncu ter prijetnih razgledih po okolici.Pot nas naprej vodi proti vasi Laze ,sledi spust proti Robu,ter nato proti Osredku.Steza ,ki na nekaterih odsekih poteka po strmih pobočjih se na koncu dvigne na planjavo pred Osredkom .Sledil je spust in prečkanje nekaj vasi s prav posrečenimi imeni,ki pa hitro izginejo v pozabo ,saj je prijetneje opazovati naravo ,ki se prebuja po dolgi zimi in suši v zadnjem mesecu ,nekaj dežja pred dvema dnevoma pa jo je popolnoma oživilo.Kar prehitro smo prispeli do Predgozda,kjer nas je že čakal naš šofer s svojim mini busom.Evropski pešpoti E6 in E7 naj služita razumevanju in sodelovanju med ljudmi in narodi je zapisano na križišču evropskih pešpoti E6 in E7 na Predgozdu (815m). To je tudi edino veliko evropsko križišče teh dveh poti in to ravno na majhnem slovenskem prostoru.Pešpot E6 vodi s severnega hladnega Baltika  v Predgozd  ter naprej proti toplemu jugu na Jadransko morje in še naprej do sončne Grčije.Evropska pešpot E7 povezuje Atlantik s Črnim morjem.Slovenski del pešpoti se imenuje ,,od Soče do Mure " in je bil dan namenu prav v križišču  v Predgozdu  12.septembra leta 1986.Prav na ta dan so se v Predgozdu zbrali predstavniki vseh celin sveta.


Ob koncu zanimivega pohoda smo obiskali še bližnjo vas Rašica,kjer naj bi se leta 1508 rodil veliki protestantski duhovnik ,pisatelj in prevajalec Primož Trubar.Na Trubarjevi domačiji je lepo obnovljen mlin na vodni pogon,v sosednji hiši je urejena prijetna gostilnica z nekaj predmeti iz časa Trubarjevega ustvarjanja,ki ga vse premalo cenimo v sedanjem času.


FOTOGALERIJA

05.03.2017, Borut Zajc
S klopce na klopco...

V nedeljo smo opravili planinsko rekreativno - učni izlet ,, S klopce na klopco...",ki povezuje zanimive vrhove v okolici Gorice pri Slivnci s katerih je lep razgled na bližnjo in daljno okolico.Postavili so tudi klopce ,ki so namenjene obiskovalcem ,da si vzamejo čas za oddih in opazovanje čudovite narave.Planinska pot "S klopce na klopco"je tudi obhodnica in PD Slivnica pri Celju je izdalo poseben kartonček za zbiranje žigov s kontrolnih točk.Na voljo je sedem kontrolnih točk naša sedemindvajseterica jih je osvojila pet ostalo pa smo prepustili za kakšno drugo priložnost.Pot je domače PD uredilo leta 2013 mi pa smo jo začeli v kraju Gorica pri Slivnici na 276m nmv,ki je le nekaj kilometrov oddaljen od Šentjurja.Prehodili smo krajšo različico te obhodnice,ki poteka večkrat malo gor ali malo dol po okoliških vrhovih.Na začetku smo se povzpeli na Gradišče 433m visoko in se spustili do ceste proti Loki,ki smo jo prečkali in se povzpeli na Peseke 428m,kjer se odpira najlepši pogled s poti na Slivniško jezero.Nato smo nadaljevali do cerkve Sv.Helene 528m iz konca 15.stoletja,ki je spomeniško zaščitena skupaj z opaznimi topoli ob njej.S Sv. Helene je v primernem vremenu lep razgled na vse strani in ravno tukaj nas je pričakal Matej,eden od soavtorjev poti z okrepčilom in kratko razlago kateri smo z veseljem pazljivo prisluhnili.Kasneje smo se spustili do vasi Bukovje 419m vse do glavne lokalne ceste nato pa je sledil vzpon na Col 550m visoko,ki leži neposredno nad znano in osem stoletij staro vasico Slivnica pri Celju.Sprehodili smo se skozi vas sredi katere stoji cerkev Sv.Magdalene nato pa je sledil le še spust preko travnika in gozda v dolino vse do obale Slivniškega jezera,ki je umetnega izvora in je bilo ustvarjeno za potrebe bližnje železarne vendar nikoli ni služilo svojemu prvotnemu namenu sedaj pa je priljubljena turistična točka.Na parkirišču ob prijetnem lokalčku na obali jezera nas je že čakal šofer z avtobusom ,ki nas je varno odpeljal proti domu.Preživeli smo lepo nedeljo v nam do sedaj večini malo znani pokrajini ,ki pa se že opazno prebuja iz zimskega sna.


 


FOTOGALERIJA

03.03.2017, Borut Zajc
Volilni občni zbor društva

 


Planinsko društvo Šoštanj je v petek 3.marca 2017 ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Šoštanju izvedlo Volilni občni zbor.Letos se je občnega zbora udeležilo preko sedemdeset članov, prišlo pa je tudi nekaj gostov sosednjih planinskih društev.Po izvolitvi delovnega predsedstva in uvodnem pozdravnem govoru predsednika društva so sledila poročila predsednika in blagajnika društva ter načelnikov odsekov ter vodij sekcij.Pazljivo smo prisluhnili tudi poročilu nadzornega odbora in častnega razsodišča ,ki je z veseljem ugotovilo ,da v preteklem letu naši člani niso počeli neprimernih reči.Sledila je razprava na podana poročila,ter podelitev priznanj in pohval društva iz rok predsednika društva.Sledila je razrešnica organom ter predstavitev novih kandidatov za organe PD Šoštanj.Sledile so volitve predlaganih kandidatov za organe ,ki so bili vsi potrjeni in sicer za mandatno obdobje 2017- 2019.Predstavljen nam je bil program dela za leto 2017,ki bo novi izziv novo izvoljenim organom društva pa tudi vsem članim društva vsakemu po svojih močeh z željo ,da bomo uspešni vsaj toliko kot v prejšnjem mandatu.Sledila je točka razno med katero smo slišali pozdravne govore predstavnikov sosednjih društev ,pohvale,njihove predloge o našem še boljšem prihodnjem sodelovanju ob koncu debate pa nas je naš stari in sedaj tudi že novi predsednik Matej povabil v preddverje doma na manjšo pogostitev in družabno srečanje.Bilo je lepo!


FOTOGALERIJA

19.02.2017, Borut Zajc
Gaberška pot

Tradicionalno tudi letos tretje nedeljsko popoldne v mesecu februarju smo se planinci udeležili pohoda po Gaberški poti.Izkoristili smo lepo nedeljsko popoldne po družinskem kosilu in po končanih televizijskih smučarskih prenosih ter se podali v okolico Gaberk.Letos je bil pohod še posebno lepo obiskan saj se nas je zbralo preko petdeset.Sama pohodniška pot poteka nekako po mejah krajevne skupnosti Gaberke in se zaradi posledic rudarjenja nenehno spreminja,kar jo vsako leto dela še bolj privlačno in zanimivo tudi nam vsakoletnim udeležencem.Za pot skrbijo prizadevni domačini Planinske sekcije Gaberke pod okriljem PD Šoštanj.Pot je primerna skoraj za vsakega pohodnika,krožna in zanimiva pot po njej pa traja cca. 3 ure zmerne hoje.Gaberška pot je verjetno odgovor na vse sosednje poti - češ vsi že imajo svoje poti pa tudi matično PD Šoštanj lepo skrbi ,seveda ob nepogrešljivi pomoči domačinov za Ravensko pot in pa Trško pot okoli Šoštanja.Prvotna pot nas je peljala vse do Družmirskega jezera.Zaradi znanih sprememb na terenu so tudi Gaberško pot  pomikali vse bolj proti severu in le dve večji domačiji sta  ostali ob novi poti od prvotnih in po domače se jim reče pri Apatu in Čanču.Sama pot je lepo označena ,seveda ne kot prave planinske poti.Smerna tabla je rumene barve v kateri je graviran napis ,,Gaberška pot ,,.Na oglasni deski Planinske sekcije Gaberke pred gasilskim domom v Gaberkah ,kjer je pravi center kraja s trgovino in bifejem je zemljevid poti in tam se krožna pot običajno začne in konča . Na kratko -Gasilski dom Gaberke,nato proti igrišču Vrhe,pot se nadaljuje proti Apatu,Honkre,Jernej....Če se boste slučajno izgubili pa le vprašajte prijazne domačine ob poti,kod in kam saj vam bodo sigurno radi svetovali in pomagali.


 


 


FOTOGALERIJA

21.01.2017, Borut Zajc
Pohod ,,Zdravju naproti,, na Goro Oljko

Izkoristili smo lepo sončno, zimsko sobotno dopoldne za jubilejni 36. zimski pohod "Zdravju naproti ".Prijeten vzpon na najvišji vrh Ložniškega gričevja je tudi prijeten razglednik.Kljub temu,da je izhodišče pohoda uradno Polzela,njeno PD tudi organizator ,Šoštanjčani vedno pohod pričnemo iz  Šoštanja saj preko Lokovice in  Velikega vrha vodi planinska pot do Gore Oljke ,ki jo zgledno oskrbuje naše PD.Na vrhu pred domom na višini 733m nmv vsak pohodnik v čast praznika Sv. Neže prejme trdo kuhano jajce.Jubilejni pohodniki pa tudi priznanja za 10,20 in 30 kratno udeležbo na pohodu.Že dolga leta je to zelo primeren izlet za nabiranje kondicije v zimskih dneh in možnost srečanja z enako mislečimi pohodniki od blizu in daleč.


FOTOGALERIJA

14.01.2017, Borut Zajc
Pohod Rogla - Osankarica

Tudi letos smo se planinci udeležili že osemintridesetega jubilejnega pohoda v spomin na Pohorski bataljon in njegovo zadnjo bitko med drugo svetovno vojno.Pohod poteka na relaciji med Roglo - Kočo na Pesku in preko Osankarice do vasi Kot nad Oplotnico.Dan pred pohodom je zapadlo nekaj novega snega,kar je ob poti ustvarilo pravo zimsko pravljico kljub že tako dobremu razpoloženju.Ob kar prijetni zunanji temperaturi primerni letnemu času,v brezveterju in precej sončnih žarkih je pot hitro minila v gaženju novega, mehkega, suhega snega skozi pohorske gozdove.Vsakoletni udeleženci se med sabo že kar dobro poznamo in med znanci čas hitro mine.Ob koncu pohoda smo se vsi zopet zbrali v športni dvorani Zreče,kjer smo ob primerni postrežbi Term Zreče in živi glasbi skupine Toti Štajerci poskusili srečo na srečolovu.Žal je med udeleženci vedno manj mladine zato upam ,da jih spodaj priložena FOTOGALERIJA vsaj nekaj navduši za pohod prihodnje leto v lepo ohranjeni naravi pohorskih gozdov.


 


FOTOGALERIJA


 

26.12.2016, Borut Zajc
Pohod Topolšica-Lomek-Sleme

Tradicionalni pohod PD Šoštanj na državni praznik Dan samostojnosti in enotnosti je letos potekal že devetič zapored.Zbrali smo se kot vedno ob osmi uri zjutraj pred starim bazenom v Topolšici in od tam po kratki uvodni predstavitvi poteka pohoda mimo bolnišnice pričeli z vzponom na Lom.Po kratkem strmem delu čez gozd smo prišli do Adama,kjer se gozd odpre in v pasu se po celotnem pobočju vijejo posamezne domačije.Mimo hiš smo se povzpeli na kolovoz,ki pripelje na vrh planote Lom.Pot kasneje deloma seka ovinke kolovoza in je ves čas speljana zelo lagodno ,tako,da vzpon do zapuščene Dražnikove domačije,kjer je prvi daljši postanek hitro mine.Od Dražnika nas pot naprej vodi po kolovozu mimo vikendov do Vodovnika od koder se povzpnemo še do Aravsa,domačije ,ki leži tik pod samim vrhom Loma-Lomek (883m nmv).Od Aravsa se spustimo po travniku in nato skozi gozd do Banka.Od tu po novo asfaltirani cesti kmalu prispemo do Žlebnika.Vseh triinštirideset današnjih udeležencev in psička Tara posedemo in se posončimo pred domačijo na toplem soncu in poskusimo domači jabolčnik - toukec.Okrepčani nadaljujemo pot - vzpon mimo Orla do doma na Slemenu.V koči sledi daljši postanek ,ki ob dobri enolončnici in žlahtni kapljici,saj smo sredi praznikov ,kar prehitro mine.Vesela družba jo nato peš mahne proti dolini v smeri Zavodenj,kjer nas na parkirišču v bližini Kavčnikove domačije pričaka avtobus in nas varno popelje do doline in naših domov.Med vožnjo proti domu preko štirideset udeležencev pohodaz aplavzom nagradi organizatorja izleta za izpeljavo pohoda.Medsebojno si zaželimo obilo zdravja in srečnih ter varnih poti v prihodnje in se tako vsaj za letos poslovimo.  


 


 


Domačija Žlebnik ,kjer se vedno ustavimo med našim pohodom je še najbolj znana kot kraj prezgodnje smrti mladega partizanskega pesnika Karla Destovnika - Kajuha ,domačina iz bližnjega Šoštanja.Pesniti je pričel v obdobju pred 2.svetovno vojno,svoje prve pesmi je začel objavljati v glasilu Slovenska mladina in kmalu postal njen prvi pesnik.Tako je v tem glasilu objavil nekaj svojih najboljših predvojnih pesmi s socialno,politično-aktualno in ljubezensko tematiko.Avgusta 1943 je Kajuh iz Ljubljane odšel k slovenskim partizanom,kjer je postal vodja kulturniške skupine XIV. udarne divizije NOV in PO.Divizija je 6. januarja 1944 odšla iz Bele krajine prek Hrvaške na Štajersko ,kamor je prišla 6.februarja.Tu jo je dočakala težka nemška ofenziva na Paškem Kozjaku in ostra zima.Kulturniška skupina ,ki je 21. in 22. februarja izgubila kiparja Belača in skladatelja Marolta-Špika,avtorja pesmi XIV. divizije na Kajuhovo besedilo,se je namestila pri Žlebniku.Zvečer je hišo iznenada napadla nemška patrulja. Kajuh je bil ob prvih strelih mrtev.Kajuhu so 21.julija 1953 posmrtno podelili red narodnega heroja.


Andrejev dom na Slemenu,1086m nmv. stoji na prisojni jasi na sv.strani vrha Sleme (1167m),na slemenu med Uršljo goro in Smrekovcem ter v bližini prelaza Spodnje Sleme (1081m).Sodi v naselje Šentvid pri Zavodnju.Leta 1952 so ga postavili šoštanjski planinci in delavci Tovarne usnja Šoštanj.Poimenovali so ga po Andreju Stegnarju (1906-1981),prvoborcuNOV,dolgoletnemu predsedniku PD Šoštanj,pobudniku graditve doma in direktorju tovarne.Dom je bil do leta 1991,ko ga je prevzel dolgoletni zakupnik Milan Kretič,v lasti Tovarne usnja Šoštanj.Od doma je razgled le proti vzhodu in jugu.Proti vzhodu in jugovzhodu vidimo hribovje proti Šaleški dolini in dimnike šoštanjske termoelektrarne pa tudi Goro Oljko,Spodnjo Savinjsko dolino do Celja,Posavsko hribovje z Mrzlico in Kumom,proti jugu pa v bližini Sv. Križ nad Belimi Vodami in Golte.Do Andrejevega doma lahko pridemo tudi iz Šoštanja čez Zavodnje ( 4 ure) in iz Topolšice čez Lom (2 uri in 15min).Lahko tudi po regionalni asfaltirani cesti iz Šoštanja je 18km,iz Črne na Koroškem pa 12km.


 


 


SREČEN ,VAREN IN USPEŠEN KORAK VSEM V LETU  2 0 1 7  !


 


FOTOGALERIJA

20.11.2016, Borut Zajc
Donačka gora

Donačka gora je vrh visok 884m,ki se nahaja severno od Rogatca.Z zahodnega vrha na katerem je postavljen visok kamnit križ se lepo vidi Boč z okolico ,ob lepem vremenu pa pogled seže vse od osrednjih Kamniško - Savinjskih Alp do Pohorja. Na zahodnem vrhu je tudi vpisna skrinjica in slovenska zastava.Donačka gora ima dva med seboj skoraj enako visoka vrhova,zahodnega in vzhodnega,ki je mnogo bolj skalnat in je nanj speljana zavarovana planinska pot z nekaj jeklenice tik pod vrhom za varnejši dostop.Načrtovana pot je v jesenskem času zaradi lepo obarvanih krošenj dreves in narave zelo prijetna.Od cerkve svetega Jurija,ko smo izstopili iz avtobusa in pot peš nadaljevali po cesti ,kasneje po kolovozu in travni poti,čez grmičevje mimo osamljenih kmetij,po gozdni poti proti cilju.Razdelili smo se v dve skupini,tako ,da je ena odšla takoj proti zahodnemu vrhu,drugi pa smo najprej osvojili vzhodni vrh in nato preko grebena odšli na kakšnih dvajset minut oddaljeni zahodni vrh ,kjer smo se pridružili naši prvi skupini.Pot proti vzhodnemu vrhu je zelo strma ,zaradi nedavnega deževja zelo razmočena in blatna je pa zadnjih nekaj metrov pod vrhom lepo zavarovana z jeklenico.Na samem vzhodnem vrhu je zelo malo prostora se je pa dobro videlo proti sosednjemu Boču in okoliškim krajem.Po ogledu obeh vrhov smo se skupaj spustili proti Rudijevemu domu,kjer smo si privoščili daljši počitek in se dobro okrepčali.Sledil je spust po pravem pragozdu z vsemi njegovimi značilnostmi ob poti,tako ,da je ta krožna pot nazaj do vasi svetega Jurija hitro minila.Kljub zelo deževnim dnevom v preteklih dneh smo preživeli lep dan v naravi ,nekaj blata na poti nas ni odvrnilo od našega cilja in hoje po najstarejši,prvi nadelani poti v Sloveniji.Spominska plošča na skali ob poti nas je spomnila na Dr. Ernesta Froelicha ,ki je daljnega leta 1853 nadelal prvo pot na Donačko goro namenjeno predvsem gostom iz bližnje Rogaške Slatine,da so lahko zanesljivo in varno krepili svoja telesa v neokrnjeni naravi in spoznavali njene lepote in življenje domačinov ob njej.Donačka gora je s svojimi zanimivostmi vredna ogleda v vseh letnih časih in nas vedno znova preseneča s svojo drugačnostjo in enkratnostjo.


FOTOGALERIJA

05.11.2016, Borut Zajc
Izlet v neznano (Trojane-Lukovica),del Rokovnjaške planinske poti

Rokovnjaška planinska pot je bila odprta leta 1998,večji del poti poteka po mejah občine Lukovica ,dolga je 58km in ima 13 kontrolnih točk.Tudi na letošnjem društvenem izletu v neznano sta se vodnika potrudila ,da sta nam udeležencem pokazala lep manj znan del naše Slovenije.Pot nas je vodila v hribovje blizu Lukovice pričeli pa smo jo zgodaj zjutraj pred znanim gostiščem na Trojanah.Po obvezni jutranji kavici in tokrat tudi Trojanskem krofu smo se opremljeni z nahrbtniki ,planinskimi palicami ,zaščitami proti dežju (dežniki,vetrovkami ,palerinami in še čem )podali iz parkirišča izpred avtobusa in pot kmalu nadaljevali po makadamu ,dvakrat prečili potok Bolsko in se počassi a vztrajno dvigovali po gozdu in kmalu prišli do planine Lipovca 870m visoko.Tu nas je pričakala prijazna oskrbnica objekta in nas postregla z dobrim domačim toplim čajem mi pa smo iz nahrbtnikov izvlekli sendviče ter se tako okrepčali pred nadaljevanjem poti.Po kratkem počitku ,obveznem skupinskem fotografiranju smo nadaljevali po makadamski poti,pred večjim travnikom pa zavili napačno in tako res potovali v neznano.Kljub opravljeni ogledni turi se je v deževnem gozdu lahko izgubiti in tako smo si tudi mi malo podaljšali pot a v dobri volji le z blažjim zbadanjem vodnika.Po strmi gozdni poti smo prispeli do planinskega bivaka na Špilku 957m visoko,le to pa je tudi najvišji vrh občine Lukovica.Zopet smo se spominsko pofotografirali in pričeli previdno s spuščanjem po vlažnem terenu v smeri vasi Gaberje.Ves čas smo se gibali na območju rek,bolje potokov Bolske in Črnega Potoka.Področje je stičišče bogate zgodovine in čiste divje neokrnjene narave,ter Rokovnjačev -beri tatov ,ki so gospodarili v teh gozdovih in oprezalih po poteh, na našo srečo v preteklosti.Na Brdu pri Lukovici smo si ogledali grad - dvorec Brdo v katerem se je verjetno rodil ,sigurno pa v njem bival in bil tudi njegov lastnik znani slovenski pisatelj Janko Kersnik (1852 - 1897 ).V bližini gradu stoji baročna župnijska cerkev Marije Vnebovzete,žal smo si lahko ogledali le njeno zunanjost in prisluhnili lokalni vodički Andreji,ki se je potrudila z opisom svojega kraja in njegovimi zgodovinskimi značilnostmi.V bližini se nahaja tudi Čebelarski center Slovenije v neokrnjeni naravi pa vendar tako blizu centra države.Na Brdu je tudi rojstna hiša Franceta Marolta (1891-1951),priznanega slovenskega skladatelja,zborovodja in etnologa.Naselje sedaj občina Lukovica pri Domžalah je znana predvsem po Starem trgu ,ki ga obdajajo mogočne hiše iz furmanskih časov ,saj je bil to nekoč pomemben prehodni kraj .Na trgu je tudi rojstna hiša matere Frana Milčinskega.(1867-1932),ki je v krogu svoje družine in Lukovčanov našel svoje spodbude za svoja neminljiva literarna dela.Naš izlet po deželi Rokovnjačev smo zaključili v znani stari gostilni na trgu v Lukovici.Gostilna Furman ,ki ima dolgoletno tradicijo nam je poleg dobre večerje ponudila tudi odlično domače pivo različnih barvnih odtenkov z imenom Rokovnjač.Skupaj smo pregledali rezultate ankete,razdelili nagrade in se razvedrili v družbi lokalnega harmonikarja ter tako kar pozabili na deževen dan in na mokra in blatna oblačila ter opremo.


FOTOGALERIJA

30.10.2016, Borut Zajc
Matkovo okno (Zabrložnica in Logarska dolina )

Pot smo pričeli v Logarskem kotu ,kakšen kilometer nižje od parkirišča pod slapom Rinka.Jesen je zaključek tega kar se spomladi začne ,zato nas narava nagradi s svojimi darovi in eden od teh so čudoviti barvni odtenki pokrajine v naši okolici.Iz Logarskega kota smo sledili lovski poti,ki nas je skozi gozdove ,grape ,pobočja in grebene pripeljala do Zabrložnice ,kjer stoji skromna lovska koča.Ime Zabrložnica se redko pojavlja v javnosti ,je bolj ali manj domena lovcev ,ki imajo tam svoj revir.To je eden izmed biserov ,kjer vas zjutraj lahko pozdravijo gamsi,srnjaki ali kakšne druge živali mi smo opazili veveričko za kaj večjega pa smo bili verjetno prezgovorna družba.Za takšna srečanja je potrebno ,da smo bolj nemi opazovalci naravnih lepot ,za kar nam bodo hvaležne predvsem živali,ki rabijo svoj mir.Poti po Zabrložnici niso označene ,lovske poti so večkrat prekinjene,zato je potrebno malo več pazljivosti in previdnosti.Nekoč je bila na predelu  okoli današnje lovske koče planina s stanom,kjer so pasli pastirji iz Logarske doline  in Solčave,sedaj pa se to območje pod Zabrložniškim vrhom (1635m) počasi zarašča.Prvi daljši počitek smo opravili pri zanimivem dvojnem oknu potem pa previdno in zbrano pohiteli proti našemu najvišjemu dnevnemu cilju Matkovem oknu na višini nekaj čez 1800m.Tu smo opravili skupinsko fotografiranje ter med kratkim in neudobnim počitkom ,saj je prostora tudi za malo skupinico kot je bila naša zelo malo in je potrebno vsak gib in korak dobro predvideti.Na grebenu med Logarsko dolino in Matkovim kotom so nanizani vrhovi kot Savinjek 1694m,Koran 1567m, Zgornji Pavličev Kogel 1459m,Veliki vrh 1539m,Kivernik1243m...Razgledi pa sežejo proti Logarski dolini pa tja do Olševe in Ojstrice pa široke Planjave.Skozi Matkovo okno - bilo je dobro očiščeno  pa smo si ogledali Matkov kot in pa Mrzlo goro prav od blizu.Matkovo okno po velikosti in lepoti skoraj nima tekmeca v neposredni bližini ,vrhove v njegovi bližini pa je mogoče osvojiti po brezpotjih in ostankih pastirskih oziroma lovskih poti,ki zahtevajo obilo planinskega znanja in orientacijskih ter nekaj plezalskih sposobnosti.Mi smo imeli odlična vodnika Primoža in Janeza ,ki sta nas varno pripeljala mimo vseh pasti, po potrebi tudi s pomočjo vrvi pri spuščanju v globino pa tudi vsi smo bili dobro opremljeni in pripravljeni za ta naš lep in naporen jesenski izlet.Dovolj zgodaj popoldne smo prispeli do planinskega doma na Okrešlju se odpočili in okrepčali ter pot nadaljevali tokrat po markirani planinski poti do Logarske doline,kjer smo končali našo zanimivo krožno pot polni lepih vtisov s poti v neokrnjeni naravi obarvani v jesensko zlato barvo.Razšli smo se v prijetnem gostišču v upanju,in obljubi vodnika po čimprejšnjem ponovnem snidenju na podobnem zanimivem potepu po lepotah planinskega sveta.


FOTOGALERIJA

23.10.2016, Borut Zajc
Trnovski gozd - Vitovska krožna pot

Vitovlje , razložena vas na južnem pobočju Trnovske planote in širšem območju Vitovskega hriba ( 605 m ) ob lepem vremenu,ponuja čudovit razgled vse do Tržaškega zaliva in Dolomitov. Že v davnini je strateška lega privabila prve prebivalce,ki  so na vrhu Vitovskega hriba postavili gradišče.Dobrih deset kilometrov pred Novo Gorico iz smeri osrednje Slovenije,se pod južnimi obroki Trnovskega gozda na precej veliki površini razprostira vas Vitovlje.Tukaj je urejena krožna Vitovska pot,ki smo jo udeleženci izleta vsi tudi uspešno prehodili. Pot se prične nad zaselkom vasi Osek imenovanim Užiče.Pot ,ki so jo nekoč poznali kot "Pot po stopnicah na Vitovlje"nas je najprej pripeljala do cerkve Marijinega vnebovzetja ,ki je bila zgrajena v 14.stoletju in stoji na skalnem osamelcu sredi pobočja nad vasjo ,in sicer med Vitovskim vrhom in Čavnom.S te točke je ob lepem vremenu lep razgled na Vipavsko dolino in Goriško raven pogled pa sega tudi do Jadranskega morja.Od cerkve vodi označena pot po kamniti stezi mimo lovske koče do najvišje točke - Kopitnika (928m nmv),kjer je urejen prostor za vzlet jadralnih zmajarjev ,ki jih tokrat žal ni bilo. Tu je tudi najvišja točka naše današnje krožne poti.Od tu naprej se pot spušča po Napoleonovi poti,ki je bila zgrajena v času Ilirskih provinc.Pot smo nadaljevali do kapelice "Pri sv. Luciji ,poznani po svoji energetski moči.Od tu dalje se pot strmo spušča do Vitovskega jezera,edinega naravnega jezera v Vipavski dolini.Široko je 7m,dolgo 10m ,globoko pa največ 1m.Od tu dalje smo se vrnili na naše izhodišče današnje krožne poti na prireditveni prostor nad vasjo Vitovlje.Tu prizadevni člani kulturno -turističnega društva že dvajset let zapovrstjo pripravljajo praznik kostanja.Letos je to kar tridnevni dogodek pod velikim prireditvenim prostorom s številnimi gosti in bogato lokalno  kulinarično ponudbo različnih dobrot.Jota,pašta,polenta s pršutom in pečeni kostanj ter domače vino je privabilo veliko ljudi od blizu in daleč.Žal smo se bili primorani hitro odpraviti ,saj nas je čakala še dolga vožnja proti domu.Preživeli smo lepo nedeljo v prijetni družbi in zanimivem naravnem  okolju obarvanem v zlate jesenske barve.


FOTOGALERIJA

08.10.2016, Borut Zajc
Trška pot okoli Šoštanja

Trška pot je lahka planinska pot v naši neposredni bližini.Planinsko društvo Šoštanj jo je uredilo leta 1994 ob svoji devetdeseti obletnici delovanja z namenom,da se prikaže mejni obseg nekdanjega trga Šoštanj.Tudi letos smo planinci Šoštanja v sodelovanju s KS Šoštanj organizirali pohod po nekdanjih mejah trga Šoštanja in z zadostnim številom planinskih vodnikov zagotovili varnost vseh udeležencev kljub temu ,da je tudi sicer pot dobro urejena in označena s strani požrtvovalnih markacistov našega PD Šoštanj.Pot ,ki se začenja pri ribiški koči ob Družmirskem jezeru se nadaljuje mimo novozgrajenega Tresimirjevega parka (otroško igrišče z raznimi igrali za male in večje otroke)ter nato dalje po kolesarski stezi severno od glavne prometne povezave Šoštanj- Velenje proti Lokovici.Na slemenu pri kmetiji Vrhovnik je mogoče dobiti tudi žig poti in posedeti na klopi pod lipo.Kmetija se s tem imenom omenja že v 15. stoletju še mnogo starejši pa je sosednji očak ob naši poti,ki sprejme pohodnika ko se le ta spusti mimo kmeta Križnika  do starega šoštanjskega gradu.Ta opazuje dogajanje v naselbini pod seboj že od 12.stoletja,kar pomeni ,da je najstarejša še ( delno ) ohranjena stavba v zahodnem delu Šaleške doline. Do danes je ostala ohranjena polovica osrednjega stolpa ,ki se, kljub temu,da je minilo že več kot petsto let ,kar je bil nasilno razvaljen ,trmasto zoperstavlja zobu časa.Prva lastnika gradu sta bila brata Schostein zato naselje pod njim še danes imenujemo Šoštanj.Kasnejši lastniki gradu so bili tudi Žovnešaka  gospoda in grofje Celjski.Ker je grad že več kot petsto let zapuščen in razpada ga domačini že dolgo imenujejo Pusti grad.Po njegovi uspešni obnovi pred leti pa prihajajo njegove izjemno lepe in pravilno grajene kamnite lege še lepše do izraza.Pot nas nato vodi pod Veniškim vrhom in v zahodni smeri do kmetije  Pušnik ,kjer obiskovalca čaka naslednji žig ,ter prijazna domačinka ,ki rada pokaže tudi svojo atraktivno narodopisno zbirko.Od Pušnika se pohodnik lahko odloči za strmejšo,a bližjo ali položnejšo in daljšo varianto poti do soteske Penk.Slednja je priporočljivejša v zimskih mesecih ter v času med in takoj po občutnejših padavinah.V soteski je bil pred več kot dvesto leti tudi rudnik svinca in cinka.Danes nas  na obstoj tega rudnika spomni le še vedno vidni vhod v jamo iz katere so pridobivali rudo.Toda čeprav v Penku ni več rudnika ob poti kmalu opazimo cerkev sv.Mihaela ,ki je bila zgrajena leta 1974 kot nadomestilo za staro ,zaradi ugrezanja doline ,kot posledice rudarjenja podrto farno cerkev.Cerkev predstavlja eno redkih ,čeprav nedosledno izvedenih modernih sakralnih stavb v Sloveniji.Poleg tega najdemo v njej tudi mnogo umetnin stare družmirske farne cerkve.Za tem pelje pot skozi novodobno naselje Pohrastnik ,ki je dobilo svoje ime po veliki kmetiji tega imena na tem področju.Čez potok Toplica in skozi naselje Metleče in bližnji gozd do vile Široko,ki sta jo zgradila člana šoštanjske usnjarske družine v 30. letih 20-stoletja ter predstavlja enega vrednejših primerkov primestne vile.Za vilo čaka pohodnika zložen spust proti dolinici,ki jo je oblikoval potok Klančnica ,kjer je na severni strani poti,pri kmetu Falentu tudi zadnji žig na poti.Sledi vzpon preko Goric ,kjer se lahko ob križu spomnimo vseh ubitih po drugi svetovni vojni nato pa se spustimo proti mestu in s tem zaključimo našo krožno pot.Na severni vpadnici v mesto opazimo tudi spominsko obeležje iz druge svetovne vojne v spomin prve kratkotrajne osvoboditve kraja izpod okupatorja  8.10.1941.Danes mineva točno 75 let od tega pogumnega dejanja domoljubov in v spomin na ta dogodek praznujemo občinski praznik.KS Šoštanj je ob koncu pohoda vse udeležence povabila v prireditveni šotor na bližnjem rokometnem igrišču  in nas pogostila z dobro enolončnico ter osvežilno pijačo.Lepo ,toplo,sončno ,sobotno dopoldne v prijetni družbi je kar prehitro minilo in upam ,da se prihodnje leto zopet srečamo morda v še večjem številu.


FOTOGALERIJA

25.09.2016, Borut Zajc
Smrekovec

Letošnji tradicionalen pohod na vrh Smrekovca ob prazniku občine Šoštanj je bil še posebej prazničen saj planinska koča pod Smrekovcem letos praznuje 65 let od odprtja nove postojanke.Dom stoji ob robu planine Roma na južnem pobočju Smrekovca.Prvo kočo je zgradila Šaleška podružnica SPD v Šoštanju in jo odprla 3. septembra 1933.Partizani so jo 12. avgusta 1942 požgali. Leta 1949 je prevzelo pogorišče PD Črna na Koroškem ,ki je zgradilo in 30. septembra 1951 odprlo novo postojanko.Leta 1976 so kočo povečali in obnovili,ob otvoritvi 26. junija 1977,so jo preimenovali v Dom na Smrekovcu.Leta 1983 so dom priključili na električni daljnovod iz Šoštanja.Letošnjemu pohodu na najvišji vrh Občine Šoštanj - Smrekovec (1577m) so se pridružili tudi planinci PD s Črne na Koroškem ,ki je upravitelj doma na Smrekovcu. Pri koči je potekal kratek kulturni program ,v katerem so sodelovali otroci iz Črne na Koroškem ,zbrane pa so poleg predstavnikov obeh planinskih društev nagovorili še predsednik PZS in županja Črne na Koroškem ter župan Šoštanja.Seznanili smo se z zgodovinskim pregledom razvoja doma pod Smrekovcem. Vsi so si bili enotni ,da je pomembno ,da planinarimo,da se gibljemo v neokrnjeni naravi in da jo ohranimo tudi za naše zanamce.Temu je namenjeno tudi delovanje Naravovarstvene zveze Smrekovec ustanovljene pred dobrimi desetimi leti.Letošnje rekordno število udeležencev pohoda se je okrepčalo z golažem zakar je poskrbela Občina Šoštanj za prijetno glasbeno spremljavo pa člani ansambla Štimung band.V lepem vremenu in prijetni družbi smo preživeli prijetno prvo jesensko nedeljo na edinem vulkanskem pogorju v Sloveniji.Smrekovško pogorje je tudi del omrežja Natura 2000 - program evropske Komisije za ohranitev prostoživečih vrst in njihovih življenskih prostorov. Narava Smrekovca je spoznana kot vrednota evropskega pomena -  zatorej ; ohranimo Smrekovec !


FOTOGALERIJA

04.09.2016, Borut Zajc
Rut - Rodica - Vogel

Rut je vas v Občini Tolmin. Nahaja se nad severnimi pobočji Baške grape,na prisojnem južnem pobočju gore Rodica,ki doseže 1964m nmv. Sredi vasi stoji velika večstoletna lipa,ob njej pa župnijska cerkev sv. Lamberta,ki je bila omenjena že leta 1356.Obseg debla lipe je 8m,starost pa se ocenjuje na dobrih 500 let.V vasi se nahajajo tudi trgovina,gasilski dom in počitniške kapacitete.Nedaleč od Ruta se nahaja še slikovita vas Grant.Vas je nastala s procesom kolonizacije v 13. stoletju.Oglejski patriarh Bertold je na področju zgornje Baške doline naselil okoli 70 kmetov iz Tirolske Pustriške doline ( Pustertal ).Priseljenci so osnovali 13 vasi in več zaselkov.Ime Rut je dolgo časa opisovalo celotno kolonizacijsko območje ,ki se je do konca 16. stoletja imenovalo Nemški Rut.Današnja vas Rut se je nekoč imenovala Koritnica - Nemška Koritnica,lokalno ime Koritnica danes opisuje le še bližnji potok,ki teče po pristopni dolini in se izliva v reko Bačo.Po izkrcanju z avtobusa ,ki nas je pripeljal precej nad vasjo Rut,nekje sredi Rutarskega gozda se pričnemo vzpenjati po lepo ohranjeni mulatjeri,ki po nekaj minutah zavije ostro levo ,nato pa se kar nekaj časa prečno vzpenja proti levi,sprva še skozi gozd,nato pa skozi ruševje.Med prečnim vzponom nas pot vodi tudi preko nekaj grap,prehodi preko njih pa niso zahtevni,saj je pot ves čas široka. Ob lepih razgledih na Idrijsko in Cerkljansko hribovje nadaljujemo po markirani poti,ki se še naprej nadaljuje po mulatjeri.Višje ruševje zamenjajo trave in kamenje ter veliko planinskega cvetja nam pa pričenjajo meglice zastirati sicer lepe razglede po okolici.Sledi še nekaj serpentin ,kjer se vzpnemo preko bolj strmega pobočja nato pa se pobočje položi in pot nas pripelje na označeno razpotje,kjer se priključimo poti z bohinjske strani. Tu nadaljujemo desno ,levo se bomo kasneje vračali proti Šiji in Ski hotel Voglu,ter po strmem grebenu nadaljujemo  in se po nekaj minutah hoje povzpnemo na 1966m visok vrh Rodice.Po obveznem skupinskem fotografiranju smo se hitro podali v smeri Vogla saj vremenska napoved za popoldan ni bila obetavna.Po dobrih dveh urah hoje smo prispeli v bližino Vogla. Ob imenu Vogel večina pomisli na visokogorsko smučišče, le to pa se nahaja v bližini oziroma vznožju vrha z istim imenom.Vrh Vogla s svojo piramidasto obliko daje gori lep videz meri pa 1923 m .V okrepčevalnici Orlove glave smo se okrepčali in se nato s štirisedežnico spustili do Ski hotela Vogel ter nato z gondolo v dolino do našega prevoza proti domu.Vreme je zdržalo in vsaj od dežja nismo bili premočeni ter preživeli lepo nedeljo v osrčju bohinjskih gora v prijetni planinski družbi.


FOTOGALERIJA

22.08.2016, Borut Zajc
Bavarska - Tabor odraslih planincev 2016 -1.del

Med letošnjim taborom odraslih planincev smo obiskali Bavarsko,deželo kraljev in njihovih gradov,lepim vencem gora ob meji s sosednjo Avstrijo,deželo piva in ,,dirndlov,, športnih užitkov predvsem nogometa,to je tudi dežela avtomobilske industrije BMW,dežela številnih lepih in urejenih naravnih jezer,vse to je Bavarska in še mnogo ,mnogo več.Naše šestdnevno potepanje  po najjužnejši deželi Nemčije smo pričeli v ponedeljek  v zgodnjih jutranjih urah v Sloveniji,nadaljevali pa čez Avstrijo in Italijo.Zgodaj zjutraj po deževnem dnevu in noči nas je pozdravilo sonce in pričaralo lepo kuliso gora med njimi je najbolj izstopal najvišji Zuggspitze -najvišji vrh Nemčije ,ki smo ga planinci pred leti že osvojili in ogledali na tej mejni gori pa je bil včasih pravi mejni prehod.V dopoldanskih urah smo prispeli v Fussen ,kjer smo se povzpeli na hrib Kalvarienberg. Pot smo nadaljevali mimo jezera Schwansee ter Alpsee,kjer smo si v Hohenschwangau ogledali prečudovito stvaritev kralja Ludviga 2 Bavarskega sanjski grad Neuschwanstein.Grad je res sanjski ,prav tako njegova okolica ,da smo ostali kar brez besed in nemo strmeli v to visoko in estetsko zgrajeno stavbo zunaj in znotraj.Fotografiranje notranjosti žal ni dovoljeno,možno pa je nabaviti veliko dokumentacije in spominkov v grajski trgovini ,ki je bogato založena.Prenočili smo v Schwangau,kjer smo se drugi dan povzpeli na Sauling,goro v Allgauskih  Alpah.Vrh je res markanten,s čudovitimi panoramskimi razgledi na avstrijske in nemške vrhove.Sledil je adrenalinski sestop do koče Bleckenau in nazaj do penziona ,ki smo se ga ravno navadili pa je že nastopila selitev na drugo lokacijo tretjega dne.Med to potjo smo si ogledali romansko cerkev v vasi Wies v nadaljevanju pa še čokoladnico nato pa je sledil postanek in ogled mesteca Tagernsee.Povzpeli smo se tudi na goro Vallberg ,ki je ponujala razglede na Grossglockner,Zuggspitze in bližnje jezero Tagernsee ,kjer smo se s skokom v hladno jezero ohladili in spočili utrujene noge,ter kot prerojeni nadaljevali pot v vasico Ruhpolding,kjer smo se nastanili v enem od mnogo lokalnih penzionov tega slovitega kraja ,ki slovi predvsem po biatlonu.


FOTOGALERIJA


 

22.08.2016, Borut Zajc
Bavarska - Tabor odraslih planincev 2016 - 2.del

Četrti dan našega popotovanja je sledil celodnevni vzpon na Hochfeiin,kjer je del poti vodil po poti Via alpina.Pot nas je po ozkih in strmih stezicah pripeljala do razglednega vrha Chiemgauerskih Alp ,kjer se je odprl pogled na Chiemsee in na gore okrog njega,na drugi strani pa na visoke očake narodnega parka Berchtesgaden.Sledil je sestop mimo čudovitih pastirskih planin ,pravi užitek za oko in dušo.Peti dan pa spet natrpan urnik,zjutraj vzpon na Kampen wand.Iz našega izhodišča smo najprej zakorakali na lepo gorsko stezico od koder smo do skalnega vznožja gore potrebovali cca. 3ure zmerne hoje.Na zanimivi gori,ki naj bi imela od daleč obliko petelina,stoji mogočen križ ,ki je največji v Bavarskih Alpah in je s svojimi 12m višine in s svojo samoosvetljenostjo viden od daleč podnevi in ponoči.Pot na vrh je kamnita sledi ji vstop v skalnati predel,ki zahteva veliko previdnosti in trden korak.Pot je dobro označena in zavarovana z jeklenicami tako ,da smo varno in hitro preplezali skalnat in previsen teren pod vrhom in na njem bili nagrajeni z lepim razgledom s tega edinstvenega vrha vse je bilo popolno.Spustili smo se do koče Steiling -Alm,kjer smo se zasluženo okrepčali in peš hitro nadaljevali do bližnje gondole ,ki nas je popeljala v dolino do mesta Acshau od koder smo se z avtobusom prepeljali do mesta Prien.Sledil je prevoz z ladjico po jezeru Chiemsee do otoka Herreninsel,kjer stoji mogočna rezidenca kralja Ludvika 2 Bavarskega grad Herrenchiemsee in čudoviti park okoli njega po vzoru francoskih vrtov.Brez osvežitve v tem velikem jezeru dan seveda ne bi bil popolen zato smo si vodo dobro privoščili.Šesti,žal že zadnji dan smo se z gondolo odpeljali na Rauschber in se po njem sprehodili po njegovi tematski poti Holzgeisterweg in občudovali okolico z mogočnim Watzmannom in Visokimi Turami v ozadju.Ob povratku smo si ogledali še pivovarno z več stoletno tradicijo varjenja piva v kraju Traunstein.V Slovenijo smo prispeli v poznih nočnih urah utrujeni a zadovoljni i polni novih spoznanj.Teden nam bo ostal v spominu po lepem toplem vremenu,po zapolnjenih dnevih do zadnje minute,homogeni skupini pohodnikov iz večih krajev Slovenije,prijaznih domačinih ,ki zelo spoštujejo tradicijo svojega naroda,zgledni urejenosti krajev ob poteh,seveda lepih gora in neokrnjeni naravi.Hvala pripravljalnemu odboru tabora za njihov trud pred in med taborom samim,ki je prispeval k našim nepozabnim doživetjem preživetim na Bavarskem.


FOTOGALERIJA


 

23.07.2016, Borut Zajc
Ziljske Alpe (Reisskofel in Spitzegel )

Ziljske Alpe so gorstvo v severnih apneniških Alpah  na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem ,od južnih jih ločuje periadriatski prelom.Ziljske Alpe se nahajajo med dolinama reke Drave na severu in Zilje na jugu,med Beljakom na vzhodu  in Lienzom na zahodu.V vzhodnem delu med obema dolinama se nahaja najvišje ležeče jezero na Koroškem ,dobrih deset kilometrov dolgo in razpotegnjeno  Belo jezero (Weissensee).Po gorstvu poteka približno 150 km dolga planinska pot ,imenovana Gailtaler Hohenweg.Pravijo,da imena gora nad Ziljsko dolino,ki se končujejo z ;-egel;,izvirajo iz francoske besede;;aiguille;,ki pomeni ;;špica;; Spitzegel,ki smo ga osvojili vsaj iz ene strani,od zahoda,izgleda kot lepa,ostra špica,slovensko ime gore pa je Negal.Precej vrhov v Ziljskih Alpah je razmeroma nizkih in manj privlačnih,na vsakih nekaj kilometrov pa se v grebenu dviguje kakšna visoka,gospodovalna gora.Najprej je tak masiv Dobrača ,nato ostri greben Spitzegla,tu sta še Reisskofel in Jauken.Spitzegel kaže svojo najbolj privlačno plat proti jugu,večji del pobočja je spodaj gozdnat nato višje travnat proti vrhu pa ima slikovite plošče in stolpe.Skalnata pobočja so zelo strma,celotne višinske razlike nad vasjo Obervellach je več kot 1500m.Vrh Spitzegla je dobro obiskan a gneče na njem ni tudi zato ,ker so vzponi nanj kar dolgi in naporni ne lahki in zato niso primerni ravno za vsakogar.Nagrada na vrhu je izjemen razgled in seveda tudi občutek malo ponosa.


Naša skupina je v dveh lepih dneh osvojila tri vrhove višje od 2000m ,prehodila precej gozdov,pašnikov,slikovitih ostrih grebenov v neokrnjeni naravi po napornem prvem pohodnem dnevu okopala in osvežila v najvišjem jezeru na Koroškem,sicer pa četrtem po velikosti.Doživeli smo prijaznost ljudi ,tudi postrežbo v nam  domačem jeziku.Upam,da se v to lepo in urejeno deželo kmalu vrnemo saj nas tam čaka še veliko lepih urejenih poti,ki bi jih bilo škoda ne obiskati,ogledati in posneti tudi nekaj - za domov !


FOTOGALERIJA

09.07.2016, Borut Zajc
Varno v gore - skupna akcija PD Šaleške doline ( Kamniška Bistrica z okolico)

Na pobudo planinskih vodnikov iz Planinskih društev Šaleške doline smo v letu 2002,ki je bilo proglašeno s strani združenih narodov za mednarodno leto gora ,prvič organizirali skupno akcijo Šaleških planinskih društev z namenom ,da spodbudimo organizirano zahajanje v gore skupaj s planinskimi vodniki in s tem pripomoremo k varnejši hoji po gorah.Letošnja že 15.akcija je potekala v okolici Kamniške Bistrice in gorah okoli nje.Planinci petih PD iz naše doline (PD Velenje,PD Vinska Gora,PD Škale,PD Šmartno ob Paki in PD Šoštanj ) smo lahko izbirali med tremi različnimi potmi različnih težavnostnih stopenj. Na razpolago smo imeli osvojitev Kamniškega vrha (1259m),Konja (1803m) in Male Rinke (čez Žmavčarje) 2289m visoko.Po zaključku vseh treh tur smo se vsi udeleženci (cca preko 60 planincev ) zbrali pred planinskim domom pri izviru Kamniške Bistrice ter ob enolončnici in prepotrebni pijači zaradi zelo soparnega vremena strnili svoje vtise s poti in že načrtovali nove za v prihodnje.


Jaz sem se odločil,da bom prehodil krožno pot iz Kamniške Bele-mimo slapa Orglice ,na sedlo Presedljaj,na vrh Konja s spustom na planino Dol in po Dolskem grebenu do Kraljevega hriba,zato vam to pot lahko tudi podrobneje opišem pa tudi priložene fotografije so narejene med samo potjo. Pot smo pričeli iz parkirišča pred Kamniško Bistrico po kolovozni poti in nato ob Kamniški Beli mimo nekdanje partizanske bolnice iz druge svetovne vojne in groba padlega zavezniškega vojnega pilota,ki je bil neuspešno zdravljen v njej vse do slapa Orglice,ki je žal slabo viden tudi zaradi toplega vremena v teh dneh.Po krajšem počitku se pot prične strmeje vzpenjati v ključih do klopce,kjer je čudovit razgled na okolico.Od razgledišča se spustimo prek hudourniške struge in se nato strmo vzpnemo vse do naše naslednje postaje na slemenu Presedljaj,kjer je križišče večih planinskih poti po okolici.Pot proti Konju postane zahtevnejša,zato si nataknemo tudi varovalne čelade,saj se ob klinih in vrveh pot strmo dviga.Po grebenu pridemo do bolj izpostavljene poti z jeklenicami in kmalu pridemo na vrh Konja z vpisno knjigo in žigom,kjer sledi še skupinsko fotografiranje v dokaz in spomin na naš vzpon.Spust z vrha nas vodi mimo Mlakarjeve kajže na 1650m vse do planine Dol,kjer se zopet srečamo s kolovozno potjo po kateri nadaljujemo desno v smeri Kamniške Bistrice (naravnost vodi pot na Veliko Planino).Iz naše kolovozne poti kmalu skrenemo levo na ožjo pot,po kateri se strmo spustimo po grapi Dolskega grabna na makadamsko cesto in na koncu še na asfaltno podlago v bližini Kraljevega hriba in parkirišča pred spodnjo postajo gondolske nihajke za Veliko Planino.Tako smo uspešno zaključili našo krožno ;;Kraljevsko turo; ,tako imenovano tudi zaradi kar dveh vodnikov s tem priimkom.


FOTOGALERIJA

25.06.2016, Borut Zajc
Ravenska pot

Na zemljevidu Slovenije je kar osem naselij z imenom Gradišče in Pristava,le za odtenek manj pogostna krajevna imena pa so Brezje,Dolenja vas,Potok in Ravne.Med sedmimi Ravnami,ki so raztresene od Slovenj Gradca do Vipavske doline,imajo daleč največ prebivalcev-blizu 1.100-Ravne pri Šoštanju.Zanje in za pohodnike iz drugih krajev sta Planinsko društvo Šoštanj in Športno društvo Ravne uredili krožno Ravensko pot ,ki jo lahko prehodimo v štirih urah.Pot je odlično označena ,na njej pa so tudi štiri kontrolne točke z žigi,ki jih odtisnemo na poseben kartonček.


Ravenska pot se prične pri rekreacijsko -kulturnim centrom (REKS ) v Spodnjih Ravnah,kjer je na lesenem kozolčku vpisna knjiga ,ob njej pa najdemo tudi kartonček za žige.Označena pot se za stavbo pridruži kolovozu,ki se skozi gozd vzpne do skupine hiš. Poslej hodimo večinoma po cesti,ob kateri so hiše,sadno drevje in travniki. Le tam,kjer se nam gozd približa z obeh strani,za njim pa je na desni samotmo drevo ,zavijemo za krajši čas na vzporedno pešpot.Ko prispemo do konca asfaltne ceste,nadaljujemo po kolovozu,s katerega čez nekaj nekaj minut zagledamo ruševine gradu Forhtenek.Na mogočno drevo,kjer je skrinjica z drugim kontrolnim žigom ,je pritrjen list  z orisom grajske zgodovine.Grad so verjetno postavili ob koncu 13.stoletja ,leta 1635 pa so ga močno poškodovali kmečki uporniki,ker ga niso obnavljali je bil že ob koncu 17. stoletja v ruševinah.Na njihov vrh se lahko povzpnemo po strmi stezi ,vendar pri tem ne smemo preveč siliti k prepadnemu robu.


Nadaljevanje do Vrholanovega vrha ( 710m) je povsem drugačno od dosedanje poti saj hodimo po senčni strani gozdnatnega hribovja nad potokom Velunja.Po slabe pol ure hoje se široka gozdna pot vzpne na sleme.Prikaže se samotna domačija ,tik nad njo pa je že vrh z naslednjim žigom RAVENSKE POTI.Z Vrholanovega vrha je lep razgled proti jugu,kjer je na najbližnji vzpetini podružnična cerkev Svetega Duha.Zadaj kipijo v nebo dimniki in hladilni stolpi šoštanjske termoelektrarne,levo od njih je Gora Oljka,povsem v ozadju pa še Posavsko hribovje.Z vrha se po mehki stezi spustimo do ceste,ki pa jo že čez nekaj deset metrov zapustimo in se vzpnemo na Podvelanški vrh (692m).Z njega nadaljujemo po grebenu proti zahodu.Pot se prevesi navzdol in počasi spusti do gozdne ceste.Pri lovski preži zavijemo s ceste na kolovozno pot ,ki se ob njivi prevali v gozd.Kmalu prečkamo še en travnik z lovsko prežo,potem pa se vzpnemo do kmetije Abidnik (700m),kjer odtisnemo še zadnji žig.Pod kmetijo je lepo zidano znamenje,mimo katerega odhitimo v dolino.Že na prvem ovinku pod kmetijo se Ravenska pot loči od makadamske ceste ter čez pašnik in gozd spusti do naslednje domačije.Pri njej se pridruži asfaltni cesti,ki vijuga med njivami ,travniki in drevjem.Kažipoti nas kasneje dvakrat preženejo z nje -prvič na stransko pot ,drugič na kolovoz ,ki se potegne pod samotno kmetijo.Tam se svet odpre in za nami se razgrne gričevje,po katerem smo hodili v minulih urah.Čez nekaj minut se še zadnjič pridružimo cesti,se spustimo v dolino in vrnemo do izhodišča (do REKS-a )


FOTOGALERIJA

18.06.2016, Borut Zajc
Dan slovenskih planinskih doživetij 2016 - Mozirska koča na Golteh

Letošnji dan planinskih doživetij je potekal v lepem vremenu na nam bližnjih Golteh.Osrednji prireditveni prostor ob kapelici na travniku med smučiščem Morava in Mozirsko kočo je ponujal veliko zanimivih aktivnosti za mlade in nekoliko manj mlade udeležence - planince in ljubitelje narave.Planinski pohodi po bližnji in daljni okolici,turno-kolesarski izlet,orientacijski pohod,plezanje po umetni steni,vesela planinska šola,prihod praporščakov planinskih društev,prikazna vaja gorskega reševanja s pomočjo helikopterja ,nastop planinskih pevskih zborov,nastop mladih harmonikarjev in planinska zabava z živo glasbo ansambla Šepet...


Planinska skupina našega društva je po začetnih težavah s prevozi na izhodišče poti v Florijanu ( dom KS ) nadaljevala pot proti Mostnarju in nato dalje proti Lepi njivi.Pot je speljana deloma po cesti ,kolovozih in seveda tudi po gozdnih poteh.Pot je pregledno markirana za to pa skrbi naše PD  (planinska pot Florjan pri Šoštanju - Šmihel nad Mozirjem- cca dve uri zmerne hoje.)Po zasluženem počitku in jutranji kavici smo pot nadaljevali proti Mozirski planini.Pot je lepa in nezahtevna ,vodila nas je mimo lepo urejenih kmetij ,žal pa je nekaj tudi zapuščenih in še čakajo na boljše čase.Po slabih dveh uricah zmerne hoje smo prispeli do Mozirske koče na Golteh na višini 1356m nmv. Koča je stalno odprta in stoji na južnem pobočju Boskovca,najvišjega vrha Golt ali Mozirskih planin.Prvo kočo je zgradila Savinjska podružnica SPD in jo odprla 5.oktobra 1896,povečali in preuredili pa so jo leta 1920.Leta 1933 so Mozirski planinci zgradili še eno kočo vse koče pa je okupator požgal avgusta 1942.Celjski planinci so leta 1946 zgradili novo kočo,ki pa je v obširnem gozdnem požaru julija 1950 pogorela,kočo so obnovili in jo odprli septembra 1951.Leta 1973 je PD Celje kočo prodalo Izletniku Celje,leta 1984 pa je kočo prevzelo PD Mozirje in jo temeljito obnovilo in posodobilo in zanjo skrbi še danes in jo leta 2011 še zadnjič temeljito obnovilo tako, da je pripravljena na svoj 120 rojstni dan kljub svoji burni zgodovini. Od koče je lep razgled  na Gornjo Savinjsko dolino z Mozirjem in Nazarjami,Goro Oljko,Celjsko kotlino,Dobrovlje in Menino planino,proti zahodu vidimo Lepenatko ,VelikiRogatec  in Savinjske alpe z Ojstrico,z bližnjega roba vzhodno od koče pa Šaleško dolino ter Paški Kozjak in Pohorje v ozadju.Z Boskovca 1588m nmv pa vidimo tudi Raduho, Peco,Travnik,Komen,Smrekovec in Uršljo goro.


FOTOGALERIJA

21.05.2016, Borut Zajc
Lepenatka in Veliki Rogatec

Lepenatka je travnat vrh ,ki se nahaja južno od 1557m visokega Velikega Rogatca .Z vrha,ki ima vpisno knjižico in žig se nam odpre lep razgled na že omenjeni Rogatec ,Golte,Menino planino,Kranjsko reber ter proti osrednjim Kamniško -Savinjskim Alpam ,kjer najlepše vidimo Planjavo in Ojstrico.Naša skupina je svojo pot pričela na vrhu cestnega prelaza Črnivec na višini 902m pri znanem gostišču enakega imena.Hodili smo v smeri Kašne planine in z vsakim pridobljenim višinskim metrom postajali boljše volje saj smo svoje vsakodnevne skrbi puščali v dolini za sabo.Prav kmalu smo osvojili vrh Kašne planine imenovane tudi Kranjska reber z vpisno knjižico in štempljem .Po kratkem počitku in prigrizku ter ogledu okolice - najbolj pritegnejo bližnje Kamniško-Savinjske Alpe še vedno precej pod debelo snežno odejo,  zazrli smo se tudi proti nam bližnji Lepenatki -našemu naslednjemu cilju in pohiteli proti njej.Ob poti smo srečevali živino ,ki se je že pridno pasla na sveži travi in pridobivala na teži in kondiciji.Proti vrhu Lepenatke je vedno več gorskega cvetja in zelišč ,kar je posebej veselilo naše ženske predstavnice v pohodniški skupini.Sam vrh Lepenatke je travnat in zelo prostran z lepimi razgledi po okoliških gorah in dolinah saj je bilo vreme kot naročeno za opazovanje okolice.Po skupinski fotografiji smo se odpravili proti bivaku na Kalu 1285m nmv od koder sledi strm vzpon proti Rogatcu.Po namestitvi zaščitnih čelad smo se podali pazljivo zaradi krušečega kamenja in ozke poti z malo varovali proti vršnemu grebenu našega najvišjega dnevnega cilja.Na področju Velikega Rogatca je pred tremi leti v mesecu avgustu divjal velik gozdni požar ,ki je bil ukročen šele po več dneh s pomočjo tudi helikopterskega gašenja in posledice požara in njegova razsežnost so še vedno vidni.  Na vrhu Velikega Rogatca 1557m nmv nas je pričakal leseni križ z zvončkom želja ,ter dva krožeča jadralna padalca nad njim ,ki sta spretno izkoriščala ugodne termične razmere okoli bližnjih vrhov.Po počitku ,okrepitvi ,zadnji skupinski fotografiji tega dne je sledil pazljiv spust v smeri Luč ,kjer smo bili dogovorjeni za prevoz.Lepo smo izkoristili sončno soboto ,škoda le, da nas ni bilo več in se varno in srečno vrnili domov.


FOTOGALERIJA

23.04.2016, Borut Zajc
Očiščevalna akcija občine Šoštanj (po delu Trške poti )

Čistilne akcije občine Šoštanj se nas je danes udeležilo bolj malo članov PD Šoštanj ,pa vendar smo v lepem vremenu opravili svoje delo na delu naše Trške poti okoli Šoštanja.Zbrali smo se pred Ribiškim domom ob jezeru ,kjer smo od organizatorja akcije Občine Šoštanj prejeli plastične vrečke za smeti in vsak svoje rokavice. Planincem so dodelili področje naše Trške poti zato smo se takoj odpravili po njej in čistili tudi njeno okolico.Pot nas je vodila proti Lokoviškemu grebenu po cesti mimo Tresimirjevega studenca,kjer smo pogasili prvo žejo.Nadalje smo se povzpeli po Lokoviškem grebenu do kmetije Vrhovnik,najvišje točke Trške poti in se nato mimo križišča ,kjer stoji lep lesen križ spustili proti TE Šoštanj.Tu se nahaja eno večjih črnih odlagališč raznih stvari ,ki tja nikakor ne sodijo.Očistili smo še okolico plinske postaje TEŠ,ki očitno postaja nočno pribežališče mnogih vsaj po količini in vsebini odpadkov sodeč.Naša skupna ugotovitev je ,da je Trška pot z njeno okolico po njenih ;pešpoteh; dokaj čista, tam ,kjer pa se približa asfaltiranim cestam pa je smeti zelo veliko.Ob koncu akcije smo se vsi udeleženci zbrali na našem izhodišču ,kjer nam je organizator sicer prijetno utrujenim a zadovoljnim ,ker smo koristno preživeli lepo sobotno dopoldne postregel z dobrim golažem in pijačo.


FOTOGALERIJA

16.04.2016, Borut Zajc
Buzet - Pot sedmih slapov

Start poti je v Buzetu v hrvatski Istri na parkirišču pivovarne Favorit nato pa se pot vije ob kanalih reke Mirne. Pot kmalu preči reko Mirno prek lesene brvi in kmalu se približa prvemu slapu poimenovanemu Zagon.Pot je vseskozi lepo označena ,vseeno pa je potrebno paziti ,da ne zaidemo sicer pa so Istrski planinci zelo delavni,saj je vsa pot na novo nadelana in opremljena z varovali kjer je to potrebno.Prek Napoleonovega mostu ,ki je svojevrstna atrakcija in odlično ohranjen se prispe v vas Kotle.Nekoč je bila to velika cvetoča vas sedaj pa je praktično nenaseljena in do nje se pride po makadamu.Obratuje le majhna gostilnica - konoba,edina ob celotni poti.Še vedno se vidi blišč nekdanje velike vasi ,na katero spominjajo velika mogočna poslopja ,ki pa so v glavnem zapuščena in v ruševinah.Spodaj pod gostilnico je slikovit peti slap ob poti. Tu je reka v beli kraški kamen izdolbla korita in ustvarila majhne slapiče in tolmune.Na koncu se pred mlinom ,ki ne obratuje več spusti globoko v lep tolmun.Iz Kotel se vrnemo po drugi poti in obiščemo še preostala dva slapova in se po večkratnem prečkamju rečice vrnemo nazaj na izhodišče v Buzet.


Fotografije: Vladimira in Milan Lepko


FOTOGALERIJA

03.04.2016, Borut Zajc
E6 pot , Iški vintgar-Bloke

Iški vintgar je slikovita soteska med Krimom in Mokrcem.Soteska je zelo ozka in globoka dolina v obliki črke V s strmimi pobočji.Ker ima soteska ponekod skoraj prepadne stene jo nekateri imenujejo tudi vintgar.Vrezana je v obsežne sklade dolomita in apnenca na nekaterih mestih je globoka tudi po več kot 400 metrov.Nastala je zaradi ugrezanja bližnjega Ljubljanskega barja. Veliko višinske razlike so povzročile hitrejše vrezovanje Iške.Ker so bila v hladnejših obdobjih pobočja verjetno manj poraščena je Iška še toliko lažje odnašala gradivo in ga odlagala na Iškem vintgarju.


FOTO;Vladimira Lepko


FOTOGALERIJA

18.03.2016, Borut Zajc
Planinski večer in otvoritev novih prostorov društva

V petek zvečer smo planinci dočakali otvoritev novih prostorov našega društva.Po več kot leto dni trajajoči obnovi  vile  Lučka smo si jo lahko pobližje ogledali z njeno novo vsebino. Po lanski izselitvi vrtca Šoštanj -enote Lučka so se pričela dolgotrajna in obsežna dela na tem starem objektu na Koroški 13 v Šoštanju.Družno so sodelovali vsi štirje novi najemniki prostorov ter v obnovo vložili veliko svojega prostega časa in moči, seveda po svojih zmožnostih in sposobnostih .Planinci bomo v hiši sobivali skupaj s Šaleškim  alpinističnim odsekom ,Taborniki rodu Pusti grad ter Mladino Šoštanja.Vsi našteti imamo svoje prostore v hiši nekaj prostorov pa je skupnih.(sanitarije,večnamenska dvorana, sejna soba in še kaj bi se našlo.) V hiši je urejen tudi manjši mladinski hotel ,sobica za prosto plezanje in kmalu upajmo tudi manjši gostinski objekt.Na dokončno ureditev čaka še okolica hiše in upamo ,da bo kmalu uspelo urediti še fasado na celotnem objektu.Poleg društvene pisarne smo v kleti hiše pridobili tudi dva manjša prostora za shrambo naše skupne opreme in orodja našega vodniškega in markacijskega odseka na enem mestu ,kar do sedaj ni bilo mogoče.Naši markacisti zgledno urejujejo kar dvanajst planinskih poti v okolici našega kraja v skupni dolžini preko 100km. Novi prostori bodo dali nov zagon in veselje pri urejevanju poti v naravnem okolju - koliko je bilo dela samo pri odpravljanju posledic žledu na naših gozdnih poteh.


Skrbno smo prisluhnili naši članici Vladimiri Lepko ,ki nam je v sliki in besedi predstavila svoji potovanji v zahodno Ameriko in Kanado po njihovih naravnih parkih ,ki presenetijo s svojo raznolikostjo ,lepoto in velikostjo.(največji in najstarejši narodni park na svetu Yellowstone...)Narodni parki v zahodni Kanadi pa s svojimi naravnimi lepotami ,vodnatostjo pokrajine in ostanki ledenikov nikogar ne pustijo ravnodušnega.


Vsak udeleženec je pred otvoritvijo sobe prejel skromno spominsko darilce-malo priponko s simbolom PD Šoštanj,primerno za kamor koli,nato pa je sledilo druženje ,pogovori in manjša pogostitev ter ogled vseh novopridobljenih prostorov . Upam ,da se kmalu srečamo na naslednjem planinskem večeru sedaj ,ko imamo lep skupen prostor za druženje in izmenjavo vtisov z raznih popotovanj.


FOTOGALERIJA

04.03.2016, Borut Zajc
Občni zbor PD Šoštanj

V petek zvečer smo se člani planinskega društva zbrali na rednem občnem zboru v prostorih gasilskega doma Šoštanj.Najprej smo si ogledali predstavitev nekaj uspešnejših fotografij našega društva na lanskih društvenih izletih,ki so bili dobro izpeljani ,pa tudi vreme nam je bolje služilo kot nekatera prejšnja leta.Nekaj fotografij sta prispevali tudi mentorici planinstva na OŠ KDK Šoštanj iz njihovih izletov saj z njimi sodelujemo že vrsto let.Sledila je simpatična predstavitev sekcije Zlatorog s svojimi fotografijami in prebranim poročilom mlajšega člana .Predsednik društva je opravil pozdravni -otvoritveni govor in izbrano je bilo delovno predsedstvo zbora.V nadaljevanju nas je predsednik društva seznanil z delovanjem le tega v preteklem letu in predstavil plane dela v prihodnje.Sledilo je finančno poročilo blagajničarke in načelnikov odsekov ter vodij sekcij .Tako smo slišali poročilo načelnika vodniškega odseka ,vodje markacistov,ter načelnice za varstvo gorske narave.Svoje delo so predstavili tudi člani sekcij mladine,sekcije Gaberke in Zlatorog.Slišali smo tudi poročilo predsednika nadzornega odbora,ter bili veseli ,da častno razsodišče društva ni imelo dela.Spregovoril nam je tudi predsednik PZS ,naš dolgoletni član društva nas pohvalil in spregovoril nekaj o delu ,ki nas vse čaka v prihodnjem obdobju med drugim tudu o dnevu planincev ,ki bo izveden na bližnji Mozirski planini ob 120-ti obletnici postavitve prve koče na njej. Sledili so pozdravi in vtisi naših gostov iz sosednjih PD z oceno ,da so dobri a je možno to v bodoče še izboljšati in poglobiti z raznimi akcijami.Ob koncu uradnega dela zbora je sledilo še družabno srečanje s prigrizkom za vse udeležence.


FOTOGALERIJA

Stran:   1   2   3   4 
Prikaz: 1 - 30 od 101
V sodelovanju s Portalom sostanj.info